V petek, 8. septembra 2023 smo v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije pripravili

drugo spominsko AKADEMIJO IVANA OMANA,
z naslovom

SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO,
včeraj, danes in jutri. 

 

 

V uvodnih besedah je mag. Aleksander Igličar na kratko predstavil življenje in delo Ivana Omana (1929 – 2019), ki je gospodaril na Karlinovi kmetiji v Zmincu. Bil je ljubeč mož in oče šestim otrokom. Bil je glavni pobudnik ustanovitve Slovenske kmečke zveze (SKZ) 12. maja 1988 in njen dolgoletni predsednik.  SKZ je bila prva slovenska demokratična stanka po drugi svetovni vojni. Njena ustanovitev je bila del korenitih družbenih in poitičnih sprememb, ki je vrh dosegla z ustanovitvijo samostojne države Slovenije in vzposatvitvijo parlamentarne demokracije. Na volitvah aprila 1990 je bil Ivan Oman izvoljen v takratno petčlansko predsedstvo Republike Slovenije, kasneje je bil poslanec Državnega zbora.

Zbrane je uvodoma nagovoril Tine Radinja, župan Občine Škofja Loka.

Prvi predavatelj dr. Žarko Lazarević, sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani, je predstavil zgodovinski razvoj zadružništva v Sloveniji. Osnovno poslanstvo zadružništva je bilo pomagati kmetom, obrtnikom in trgovcem pri izboljšanju njihovega gospodarskega in socialnega položaju. V zadruge so se povezovali majhni kmetje in obrtniki, saj so skupaj predstavljali večjo gospodarsko moč. Gospod Žarko je slikovito izpostavil, da “je zadružništvo orodje za preživetje v kapitalizmu, ne pa orodje za spreminjanje družbe”. Veliko vlogo pri razširjanju zadružništva na slovenskem pred prvo svetovno vojno je imel duhovnik Janez Evangelist Krek.

Drugi gost Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije (ZZS), je predstavil delovanje zadružnega sistema v sedanjem času. V ZZS je vključenih nekaj nad 80 zadrug, večinom kmetijskih, ki poslujejo zelo različno. Skupaj slovenske zadruge ustvarijo nekaj manj kot milijardo evrov prodaje. Zadružna zveza, ki ima 14 sodelavcev zadrugam nudi strokovno pomoč na različnih poslovnih področjih.

 

Štefan Domej, kmet iz Pliberka, predsednik Zadruge Market Pliberk, dolgoletni odbornik Koroške kmetijske zbornice in občinski svetnik v Pliberku je predstavil svoje izkušnje delovanja v v zadružnem sistemu v Avstriji. Izpostavil je zgodovinski pomen zadružništva za obstanek slovenske narodne identitete. Opozoril je, da moč zadružništva vse bolj omejuje ekonomija obsega nekaterih velikih zasebnikov, hkrati pa v upravljanje lokalnega okolja posegajo velike korporacije in finančne institucije. Meni, da mora imeti zadružništvo, tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji imeti za cilj lokalno pridelavo ter ohranitev podeželja.

 

 

Zadnji predavtelj je bil prof. dr. Stane Kavčič, profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in kmetovalec na kmetiji blizu Horjula. Tudi on je izpostavil vpliv finančno močnih subjektov, ki krojijo poslovno okolje kmetom. Posvaril je, da bo v naslednjih desetih letih polovica slovenskih kmetij propadla, ker zaradi majhnosti ne bodo mogle preživeti, na drugi strani pa se bodo druge kmetije na njihov račun okrepile in bodo ravno zato preživele. Kmetija bi po njegovem morala poslovati kot podjetje, kot katastrofalno pa vidi dejstvo, da sedaj okoli dve tretjini njihovih prihodkov predstavljajo razne subvencije. V tem oziru je kritičen predvsem do vladajočih, ki nimajo posluha za reševanje realnih težav, ampak hočejo z obljubami biti všečni volivcem.

Akademijo sta z glasbo obogatila tenorist Janez Triler ob spremljavi sina Jana na klavirju. Uvodna pesem Slovenec sem je ogrela srca udeležencev, ki so vstali in izkazali spoštovanje njenemu globokemu sporočilu.

V preddverju Sokolskega doma je bila na ogled razstava Kmetijske zadruge ščitijo kmete na deželi, ki jo je ob 150-letnici zadružništva na Slovenskem pripravila Zadružna zveza Slovenije.

Po koncu Akademije so se udeleženci še dolgo zadržali v pogovoru v preddverju Sokolskega doma ob pogostitvi, ki j0 je pripravila Kmečka zadruga Škofja Loka.