“V počitnicah leta 1930 je prof. Dolenec prišel iz Sopotnice v Loko obiskat tov. Blaznika, Tineta Debeljaka in Planino. Izrazil je željo, da bi se kdaj sestali in pritegnili še druge tovariše. Imenovani trije so zato pismeno povabili vse profesorje iz loškega okraja in se je še te počitnice vršil prvi sestanek, ki so se ga udeležili sledeči tovariši: dr. Pavle Blaznik, Franc Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec, Franc Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Šolar in Maks Miklavčič.”
Te besede so vzete iz zdaj že porumenelega zvezka z naslovom Kronika sestankov loških profesorjev. Ideja o vsakoletnem srečanju profesorskega ceha, kot so si šaljivo rekli, je bila sprejeta z navdušenjem in tradicija se je nadaljevala vse do druge svetovne vojne.
To je bil začetek, posejano je bilo seme, ki je vzklilo in obrodilo dolgih sedemdeset let delovanja Muzejskega društva Škofja Loka in soustvarjanja loškega kulturnega in družbenega življenja.
Že leta 1936, po uspešni obrtno-industrijski razstavi, je nastala pobuda, da Loka potrebuje muzejsko zbirko, kjer bi javnosti na ogled postavili bogato cehovsko dediščino loških obrtnikov in drugo kulturno dediščino.Tudi s tem namenom je bil 23. julija 1937 sklican ustanovni občni zbor Muzejskega društva, katerega glavno poslanstvo je bilo pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega freisinškega gospostva.
Naslednji dve leti sta minili v veliki angažiranosti odbornikov, ki so lastnoročno zbirali predmete zgodovinske vrednosti po Loki in okolici. Razdelili so si hiše, po katerih so spraševali za starine in umetnine ter v počitnicah po cele dneve stikali po starih podstrešjih in odnašali ali na ročnem vozičku odvažali vse, kar so našli zanimivega, marsikaj pa so prinesli tudi posamezniki sami.
Muzejsko društvo je zaradi silne zagnanosti svojih članov in ob podpori občine 27. avgusta 1939odprlo vrata prve muzejske zbirke, ki je bila v stari stavbi Rotovža na Mestnem trgu. Razstavljenih je bilo 915 predmetov, ki še danes predstavljajo jedro zbirk v Loškem muzeju, ki ga je društvo vodilo tudi še precej let po drugi svetovni vojni.
To pa še zdaleč ni bila edina dejavnost znotraj društva. Že dalj časa je med člani zorela ideja o pisani domoznanski besedi, zbrani na enem mestu. Leta 1954 je tako izšla prva številka Loških razgledov, ki zaradi svojega dolgoletnega izhajanja in kvalitetnih člankov predstavlja pravo loško enciklopedijo. Loškim razgledom so se konec osemdesetih let pridružile samostojne knjižne izdaje, ki izhajajo v zbirkah Doneski in Vodniki.
Ob tisočletnici prve omembe loškega ozemlja je društvo v Škofji Loki organiziralo zborovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo. Tematika obravnav je bila v celoti posvečena loškemu ozemlju.
O pomembnih dosežkih in poslanstvu društva pričajo tudi nagrade in priznanja, ki jih je društvo prejelo:
Leta 1965: Veliko priznanje občine Škofja Loka.
Leta 1972: Gorenjsko Prešernovo nagrado
Leta 1973: Malo jubilejno priznanje ob 1000-letnici Škofje Loke
Leta 1979: Valvasorjevo nagrado za posebne dosežke v muzejstvu, ki jo podeljuje Zveza muzejskih društev Slovenije
Leta 1983: Priznanje Domicilnega odbora 7. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna v
zahvalo za ohranjanje in razvijanje tradicij te brigade s prispevki v Loških razgledih
Leta 1985: Veliko plaketo občine Škofja Loka, ob 30-letnici izhajanja Loških razgledov
Leta 1987: Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ga je ob 50-letnici društvu podelilo predsedstvo SFRJ
Društvo se je ves čas aktivno vključevalo v kulturno in družbeno življenje na Loškem. Leta 1999 je na predlog člana Alojzija Pavla Florjančiča Občina Škofja Loka pričela s postavljanjem Aleje znamenitih Ločanov v Šolski ulici.
Ob koncu osemdesetih let je društvo obudilo organiziranje tematskih večerov in pogovorov, ki so bili po ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku poimenovani Blaznikovi večeri. Na teh večerih so predstavljeni utrinki iz loške zgodovine in ostalih področij, predstavljene zanimive osebnosti ter posebni raziskovalni dosežki Ločanov. Blaznikovi večeri so nadaljevanje Loških večerov, ki so bili organizirani v začetnem delovanju društva.
Med člani društva so bili in so ponovno zelo priljubljeni društveni izleti, ki so jih popeljali v mnoge slovenske kraje, pa tudi izven slovenskih meja. Poleg ogleda znamenitosti posameznih krajev, so se na izletu utrjevale prijateljske vezi, ki so prispevale k še boljšemu delovanju društva.
Ob 60-letnici delovanja si je društvo nadelo novo podobo in za svoj znak izbralo stilizirani portal starega Rotovža, kjer je bil prvi loški muzej.
Leta 2003, ko je minilo 200 let od sekularizacije freisinške in briksenške posesti na Slovenskem, je bil v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Škofji Loki organiziran mednarodni znanstveni simpozij, katerega rezultat je Blaznikov zbornik, ki zajema celotno 800-letno obdobje freisinške in briksenške prisotnosti na slovenskih tleh.
Predsedniki društva:
dr. Pavle Blaznik od 1937 do 1974
Zdravko Krvina: od 1974 do 1979
dr. Branko Berčič: od 1979 do 1993
dr. France Leben: od 1993 do 1997
dr. France Štukl: od 1997 do 1999
Alojzij Pavel Florjančič: od 1999 do 2006
Peter Hawlina: od 2006 do 2007
mag. Aleksander Igličar: od 2008 do 2020
Helena Janežič: od 2020 naprej
It was during holidays in 1930, when prof. Dolenec came from Sopotnica to visit colleague Blaznik, Tine Debeljak and Planina. He expressed the desire to meet someday again and attract also other comrades. Designated three therefore invited all professors from Škofja Loka district. Already in time of those holidays a meeting took place, which was attended by the following comrades: dr. Pavle Blaznik, Franc Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec, Franc Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Šolar and Maks Miklavčič.
These words are taken from; now already yellowed notebook entitled Kronika sestankov loških profesorjev (tr. Chronicle of meetings of professors from Škofja Loka). The idea of annual meetings of professors guild, as they said in joke, was accepted with enthusiasm and the tradition had been continued all the way until the Second World War.
That was the beginning. The seed was sown which sprout and bear fruit of seventy years long lasting acting of Muzejsko društvo Škofja Loka – the Museum Society Škofja Loka – and co-creation of Škofja Loka’s cultural and social life.
Already in 1936 after a successful industry craft exhibition, it was suggested that Škofja Loka needs museum collection, where the rich heritage of local guild artisans and other cultural heritage would be displayed for public. This was also one of the reasons for the meeting that was held on 23rd July 1937, where they founded the general assembly of the Museum Society Škofja Loka (MSŠL). Its main mission was to promote the knowledge of homeland and respect for the territory of the former Freising dominion.
The next two years brought a great engagement of committee members who collected items of historical value in Škofja Loka and the surrounding areas. They went around, asking for antiques and art works, spent holidays browsing through old attics, taking away everything they found interesting. Lots of things were brought also by the individuals themselves.
Due to the powerful enthusiasm of its members and the support of the county, on 27th August 1939 The MSŠL opened door to the first museum collection in Rotovž – the old Town Hall building in the main town square. 915 items were exhibited, which still nowadays constitute the core collections of Škofja Loka Museum, which was led by the MSŠL even quite long time after the Second World War.
This is far from the only activity within the MSŠL. Among members, the idea of written word about local history collected in one place matured for a long time. Consequently in 1954 first issue of Loški razgledi (tr. The Journal Loški razgledi) was published. Due to its long-standing and quality of published articles it somehow presents Škofja Loka’s encyclopaedia.
At 1000th anniversary of first mention of Škofja Loka’s territory, the MSŠL organized an assemblage of Historical Society for Slovenia that was held in Škofja Loka. The topic of discussion was entirely devoted to Škofja Loka’s territory.
Significant achievements and mission of the association is also evident from many received awards.
The MSŠL was always actively involved in cultural and social life in Škofja Loka. Due to proposal by member Alojzij Pavel Florjančič, in 1999 Škofja Loka’s municipality started setting the Aleja znamenitih Ločanov (tr. Avenue of notable Škofja Loka’s personalities) at Šolska ulica.
At the end of eighties, the MSŠL again started organizing thematic events and debates, which were named Blaznikovi večeri (tr. The Blaznik evenings), after the co-founder and long-time president historian Pavle Blaznik. At these events parts of Loka’s history, interesting personalities and special research achievement of Loka’s inhabitants are being presented. Blaznikovi večeri are the continuation of Loški večeri, which were organized during the initial operation of the MSŠL.
Society’s trips were very popular among the members, which led them to many Slovenian cities, as well as outside the Slovenian border. Besides sightseeing, friendly ties grew stronger which contributed to further improve the functioning of the Society.
At its 60th anniversary the MSŠL got a new look and its logo was then the stylized portal of the Old Town Hall, where the first Loka’s museum was.
In 2003, after 200 years passed by since secularization of Freising and Brixen property in Slovenia, an international scientific symposium was organized in collaboration with Slovene Academy of Sciences and Arts. It was held in Škofja Loka and the results of it is Blaznikov zbornik (tr. Blaznik collection), which covers the entire 800-year period of Freising and Brixen presence on Slovenian teritory.
Presidents of the Museum Society Škofja Loka:
Pavel Blaznik, Ph. D.: from 1937 to 1974
Zdravko Krvina: from 1974 to 1979
Branko Berčič, Ph. D.: from 1979 to 1993
France Leben, Ph. D:. from 1993 to 1997
France Štukl, Ph. D.: from 1997 to 1999
Alojzij Pavel Florjančič: from 1999 to 2006
Peter Hawlina: from 2006 to 2007
Aleksander Igličar, M.Sc-: from 2008
Today the Museum Society Škofja Loka unites about 400 members, who with respect for rich tradition continue to care about cultural and natural heritage of Škofja Loka and its surrounding areas. Its mission comes true by publishing local history publications, organizing lectures, symposiums, exhibitions, and trips.