Na četrto adventno nedeljo 22. decembra 2024 so farani Svetega Duha in drugi obiskovalci napolnili cerkev in z zanimanjem prisluhnili predstavitvi umetnostno-zgodovinskega vodnika
CERKEV SVETEGA DUHA
v Sv. Duhu pri Škofji Loki,
ki ga je predstavila avtorica Barbara Pintar (rojena 1984), domačinka iz Svetega Duha.
Uvodoma so zbrane nagovorili domači župnik Franci Alič, Helena Janežič, predsednica Muzejskega društva Škofja Loka in urednik vodnika Dušan Koman.
Vodnik lahko po prijazni ceni 12 EUR kupite pri župniku Franciju Aliču, v spletni trgovini na naši spletni strani ali v info točki Loškega turizma na Cankarjevem trgu v Škofji Loki.
Nedolgo nazaj še vas, danes pa že primestno naselje Sv. Duh leži severovzhodno od Škofje Loke. Božji hram, ki se nahaja na lokaciji, v času kolonizacije poseljen z Bavarci, je dal kraju tudi ime. Cerkev sv. Duha pri Svetem Duhu se prvič omenja v prvi četrtini 15. stoletja kot podružnična cerkev pražupnije sv. Jurija v Stari Loki, takrat še v nemškem zapisu. V vizitacijskem popisu generalnega vikarja Oglejskega patriarhata Pavla Bizancija pa je leta 1581 že omenjena v slovenskem jeziku. Ob zadnji delitvi pražupnijskega središča se je leta 1980 od starološke matice odcepila tudi cerkev svetega Duha, ki je tedaj postala samostojna župnija.
Cerkev, ki meri približno 18 metrov v dolžino, 8 v širino in je visoka 9 metrov, dominira nad ravnino ob glavni cesti, ki pelje iz Škofje Loke v Kranj, njena strateška lega pa je bila od nekdaj pomembna tudi za romarje. Tako kot večina sočasnih cerkva je usmerjena proti vzhodu in Jeruzalemu.
V notranjosti so najstarejše gotske freske na severni strani prezbiterija, na katerih je letnica 1456. Ohranjen in viden je le del fresk, saj je bila cerkev v letu 1860 obsežno prenovljena (barokizirana), večina fresk pa je bila ob tej prenovi odstranjena oziroma prebeljena. Odstranjen je bil tudi raven strop, ki so ga nadomestili zidani baročni oboki, tako v ladji cerkve kot tudi v prezbiteriju. Glavni oltar posvečen Svetemu Duhu t.i. zlatega tipa, delo podobarja Mateja Tomca. Na sredini oltarja je kiparska skupina, v kateri se Sveti Duh v podobi goloba spušča na Devico Marijo in apostole, levo je kip svetega Jakoba Starejšega, levo pa apostola Andreja. Nad njimi je kip Božje Matere Marije, levo od nje kip svetega Janeza Evangelista, desno pa svetega Valentina.
Po zgledu starih oltarjev je podobar Matej Tomc izdelal tudi stranska oltarja Svete matere Božje in Svete Jedrti. Križev pot z letnico 1841 je naslikal nek Layerjev posnemovalec, lahko pa je tudi zgodnje delo podobarja Štefana Šubica iz Poljan. Zunaj nas z južne stene cerkve pozdravlja mogočna freska sv. Krištofa, ki med vernimi velja za zaščitno znamenje pred neprevideno smrtjo.