Mestna pokopališča so tudi prostor kolektivnega spomina na osebnosti in njihove zapuščine. Občudovana in spoštovana so pokopališča, ki jim je uspelo ohraniti njihovo pripoved o preteklosti, ustvarjeno likovno dediščino in identiteto. Kako nam to uspeva na škofjeloškem kraju miru in spomina?

Škofja Loka je mestno pokopališče dobila leta 1892, do danes se je ohranilo v svoji izvorni zasnovi z osrednjo kapelo, pokopališčem vojakov iz prve svetoven vojne na vzhodni strani ter v grobem z razporeditvijo, kot jo določa pokopališki red iz leta 1903. Ohranjenost nagrobnih spomenikov pa je mnogo slabša.

Na pobudo Muzejskega društva Škofja Loka je bila leta 2013 s pomočjo Občine Škofja Loka izdelana analiza stanja in predlog prezentacije ogroženih spomenikov. Identificirali so še ohranjene historične nagrobnike, njihove slogovne značilnosti, opozorili na umetniške stvaritve ter pokopane osebnosti, ki so pisale zgodovino mesta zadnjih 130 let.

Predavateljice arhitektka in konservatorsko restavratorska svetnica Mateja Kavčič (Nar s.p.), umetnostna zgodovinarka in višja konservatorka Katarina Odlazek (ZVKD, Restavratorski center) ter višja svetovalka za varstvo kulturne dediščine in prostorsko načrtovanje Barbara Pokorn (Občina Škofja Loka) bodo predstavile tudi pobudo za razglasitev mestnega pokopališča za spomenik lokalnega pomena.

Prijazno vabljeni v Miheličevo galerijo v Kašči v torek, 28. januarja, ob 19. uri.