Udeleženci znanstvenega posveta Škofja Loka 1050, Foto: Štefan Kržišnik

V četrtek, 1. junija 2023, dopoldne v Sokolskem domu v Škofji Loki je Muzejsko društvo Škofja Loka skupaj z Občino Škofja Loka pripravilo ZNANSTVENI POSVET OB PRAZNOVANJU 1050–LETNICE NASTANKA LOŠKEGA GOSPOSTVA. Na posvetu so predavatelji osvetlili čas, prostor in okoliščine, ki so pripeljale do tega pomembnega dogodka. Z darovnico, ki nosi datum 30. junij 973, je namreč freisinški škof Abraham pred 1050 leti od nemškega cesarja Otona II. dobil v dar ozemlje Selške doline in del Sorškega polja, v tej darovnici pa so prvič zapisana imena naših krajev: Loka, Žabnica, Suha in Selca.

Znanstveni posvet Škofja Loka 1050 je potekal v Sokolskem domu Škofja Loka, Foto: Štefan Kržišnik

Znanstveni posvet, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil posvečen 120-letnici rojstva zgodovinarja dr. Pavleta Blaznika, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Muzejskega društva Škofja Loka, ki je večino svoje znanstvene poti posvetil prav nastanku in življenju Loškega gospostva.

Gregor Gartner. Foto: Štefan Kržišnik

Po uvodnih pozdravih ge. Helene Janežič, predsednice Muzejskega društva Škofja Loka, g. Tineta Radinje, župana Občine Škofja Loka, in dr. Petra Štiha, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je g. Gregor Gartner prebral slovenski prevod cesarjeve darilne listine s 30. junija 973.

Udeleženci prvega panela. Foto: Štefan Kržišnik

Na prvem panelu so sodelovali ddr. Igor Grdina z referatom Cesarstvo in Cerkev med Augsburgom in Wormsom, dr. Matjaž Bizjak s predstavitvijo Freisinškega Loškega gospostva v srednjem veku, referat z naslovom Cerkveno-politične okoliščine, v katerih je nastalo Loško gospostvo pa je v imenu dr. Metoda Benedika predstavila odbornica muzejskega društva ga. Mojca Ferle. Okroglo mizo in razpravo po njej je vodila odbornica ga. Judita Šega.

Ddr. Igor Grdina. Foto: Štefan Kržišnik

Dr. Matjaž Bizjak med nastopom. Foto: Štefan Kržišnik

Med razpravo. Foto: Štefan Kržišnik

Udeleženci drugega panela. Foto: Štefan Kržišnik

Na drugem panelu sta svoje referate predstavila ddr. Miha Markelj, ki je spregovoril o kontinuiteti najstarejših naselitvenih vzorcev loškega območja v obdobju med halštatom in visokim srednjim vekom, in mag. Sergej Valijev s predavanjem Drugi brižinski spomenik – Pridiga o grehu in pokori: Pregled literarnozgodovinskih in literarnovednih obravnav. Okroglo mizo in razpravo je vodil dr. Matjaž Bizjak.

Foto: Štefan Kržišnik

Foto: Štefan Kržišnik

Predsednica muzejskega društva Helena Janežič. Foto: Štefan Kržišnik