V ponedeljek, 13. februarja 2017 smo v Kašči pripravili zanimiv na Blaznikov večer
življenje in delo loškega rojaka botanika dr. Frana Jesenka (1875 – 1932),
Večer je organizacijsko in vsebinsko pripravila Biljana Ristić, sodelavka Loškega muzeja in članica izvršnega odbora Muzejskega društva.
V prvem delu večera je prof. dr. Darja Ačko Kocjan iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavila Jesenkovo strokovno in znanstveno pot. Njegov največji dosežek je, da je z genetskimi raziskavami ustvaril novo krušno žito TRITIKALA, ki je nastal s križanjem pšenice in rži. Tritikala, za razliko od pšenice, dobro uspeva tudi na hranilno slabših in peščenih tleh, zaradi tega jo v zadnjih desetletjih vedno več sadijo, predvsem za krmo živali. Največja evropska proizvajalka je Poljska, v Sloveniji je posejana na cca 4.000 ha. Dr. Jesenko je leta 1920 postal prvi profesor botanike na ljubljanski univerzi.
Družinske korenine prof. Ačko Kocjanove segajo v Puštal, kjer je bila v družini Jamnik rojena njena stara mama.
V nadaljevanju je Matjaž Hafner iz Škofje Loke podrobneje predstavil rodbino dr. Jesenka in njegovo življenje (dr. Fran Jesenko) Poleg strokovnega delovanja je bil eden prvih slovenskih naravovarstvenikov in pobudnik ustanovitve Triglavskega narodnega parka, kamor je pogosto na študijske poti zahajal s študenti.
Dr. Jesenko je bil tudi velik smučarski navdušenec, s katerim se je najverjetneje seznanil v Skandinaviji, od koder je bila njegova žena. Leta 1922 je bil pobudnik ustanovitve in prvi predsednik Smučarskog saveza Jugoslavije, ki mu je predsedoval vse do tragične smrti julija 1932.
Jesenkovo smučarsko delovanje je na hudomušen način predstavil še Aleš Guček, eden največjih poznavalcev slovenske zgodovine smučanja. Izpostavil je vlogo Josa Gorca, ki je bil sekretar Smučarskog saveza in glavni pobudnik graditve skakalnic v Planici. Po drugi svetovni vojni je bil krivično obsojen in zaprt ter posledično zamolčan. Gospod Guček je leta 2012 o njem napisal knjigo Planica, Joso Gorec in slovensko smučanje. Več o delu Josa Gorca lahko preberete na spletni strani: http://www.sloski.si/index.php?t=news&id=7441&l=sl
Hafnerjevo in Gučkovo predstavitev je z zanimivimi fotografijami iz zgodovine slovenskega smučanja spremljal Marjan Luževič.
Na koncu večera je gospa Marija Leskovar, rojena Blaznik, z udeleženci podelila spomine njunih staršev na tragično smrt dr. Jesenka v steni Komarče nad Bohinjem. Zgodovinar dr. Pavle Blaznik, ustanovitelj in dolgoletni predsednik Muzejskega društva, in gospa Zora Meštrov sta se poročila 9. julija 1932. Na poročno potovanje sta odšla v Bohinjske hribe. Bivala sta v hotelu Zlatorog, kjer sta srečala dobrega prijatelja loškega rojaka prof. Jesenka, ki je s študenti raziskoval gorsko rastlinje in bival v koči ob Triglavskih jezerih. V dolini je bil z namenom, da za študente nabere hrano in jo naslednji dan odnese v kočo. Ob novici, da sta Blaznikova mladoporočenca, jima je pripravil radostni nagovor in skupaj so preživeli nekaj prijetnih uric. Naslednje dopoldne se je prof. Jesenko preko Komarče odpravil proti Triglavskim jezerom. Na poti je ugledal rožo, se verjetno stegnil proti njej, da bi jo dosegel, a težak nahrbtnik ga je vrgel iz ravnotežja in je padel v globino. Pri padcu je utrpel hude poškodbe hrbtenice. Blaznikova, ki sta bila v bližini, sta spremljala reševanje in hitri prevoz v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe so bile tako močne, da je dr. Jesenko zaradi njih umrl 12. julija 1932.
“Jagodo na torto” večera je dodal arhitekt Tone Mlakar (1921). Kot mlad fant je spomladi 1932 telovadil v loškem Sokolskem domu in po napornih telovadnih vajah je s prijatelji odšel v bližnji lokal. Tam so srečali dr. Jesenka, ki jih je povprašal od kod prihajajo. Tone je strumno odgovoril, da iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Po krajšem pogovoru jim je prof. Jesenko naročil pijačo – malinovec, ki je bila primerna za mlade “Sokolce”.
