Mag. Jože Štukl, sodelavec Loškega muzeja, bo na predavanju podrobneje predstavil obdobje pozne antike, ki so ga poleg državljanskih vojn, gospodarskih težav, verskih nasprotij in oslabljene državne uprave najmočneje zaznamovale selitve barbarskih ljudstev. Sprožili so jih nomadski Huni, ki so leta 375 skozi vrata narodov vdrli v Evropo in naglo napredovali proti zahodu. Številna ljudstva so se v strahu pred njimi umikala in vse močneje pritiskala na utrjeno mejo (limes) na Renu in Donavi, ki je naposled popustila pod njihovim pritiskom. Prodirajoči barbari so se naseljevali vse globlje na rimsko ozemlje in sčasoma ogrozili tudi matično Italijo, kar je naposled privedlo do propada zahodnorimskega cesarstva leta 476.

Večina barbarskih ljudstev, namenjenih proti Italiji, si je pot utirala prav preko ozemlja današnje Slovenije. Romanizirani staroselci so zato živeli v stalni nevarnosti. Življenje v mestih je zamrlo, prebivalci so jih zapustili in se v strahu pred barbari umaknili v odročne, naravno zavarovane kraje. Tu so nastale manjše utrjene naselbine rimskih staroselcev. Ena takih je bila tudi na hribu Puštal nad Trnjem v neposredni bližini Podlubnika in Stare Loke. Njena ugodna strateška lega ob vstopu v Selško dolino, dobra naravna zavarovanost in bližina vode so privlačili ljudi v različnih časovnih obdobjih. Glede na današnje stanje raziskav je bil hrib poseljen prvič že v starejši železni dobi in kasneje v antičnem in poznoantičnem obdobju. Na poznoantično poselitev nas poleg arhitekturnih ostankov opaznih na terenu, opozarjajo številne novo odkrite drobne najdbe, ki jih lahko etnično pripišemo romaniziranim staroselcem, vzhodnim, zahodnim Gotom in Langobardom ter jih bomo prvič predstavili javnosti.