Prejeli smo žalostno novico, da nas je v četrtek, 12. 11. 2020, v 100. letu starosti zapustil

arhitekt TONE MLAKAR,

najstarejši član (po letih in stažu) Muzejskega društva Škofja Loka.

Tone Mlakar se je rodil 31. maja 1921 v Žireh. Družina se je nato preselila v Gorenjo vas, kjer je oče odprl mesarijo. Osnovno šolo je obiskoval v Žireh, nižjo gimnazijo na Ptuju ter višjo gimnazijo na ljubljanski realki na Vegovi.  Na začetku druge svetovne vojne so družino pregnali  v Smederevsko Palanko v Srbiji. Po srečnih prigodah se je vrnil v Ljubljano in se vpisal na študij arhitekture, ki ga zaradi vojne ni mogel dokončati.

Po italijanski kapitulaciji se je septembra 1943 pridružil partizanom Dolomitskega odreda in bil kmalu premeščen v partizansko tehniko, kjer je v začetku leta 1944 v partizanski tiskarni v Davči opremil natis prve partizanske Prešernove Zdravljice ob 100-letnici njenega prvega izida. O svojem medvojnem času je govoril v oddaji Pričevalci 28. oktobra 2014 na TV Slovenija . (https://4d.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174301698)

Po vojni je nekaj časa deloval v okolici Vipave. Ponovno se je vpisal na študij arhitekture, ki jo je leta 1954 dokončal pri arhitektu Jožetu Plečniku. Leta 1949 ga je Udba, ker ni hotel vstopiti v komunistično partijo, za več mesecev zaprla.

Že v času študija je kot scenograf sodeloval s Triglav filmom. Sodeloval je pri nastajanju filmov Na svoji zemlji, Kekec, Balada o trobenti in oblaku … Leta 1955 se je preselil v Škofjo Loko in se zaposlil pri podjetju Tehnik, kjer je ostal do upokojitve leta 1975.

Izdelal je načrte za številne stanovanjske in poslovne objekte, ki stojijo večinoma v okolici Škofje Loke (med drugimi Kino Sora, brv od avtobusne postaje do Mestnega trga, Hiša kruha pri uršulinkah v Svetem Duhu).

Poleg arhitekture se je ukvarjal tudi s fotografiranjem. Bil  je pobudnik ustanovitve loškega foto kluba Anton Ažbe in njegov prvi podpredsednik. Njegove fotografije krasijo mnoge zbornike in publikacije.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil odbornik v Muzejskem društvu Škofja Loka in dolgo let oblikovalec Loških razgledov. 19. oktobra 1990 je bil gost na Blaznikovem večeru, na katerem se je z njim pogovarjal prijatelj Alojzij Pavel Florjančič.

Ob 70-letnici izdaje partizanske Prešernove Zdravljice smo jo februarja 2014 izdali v obliki faksimila, ki so ga dopolnjevala besedila ustvarjalcev arhitekta Toneta Mlakarja in vodje takratne partizanske tiskarne Dušana Fortiča.

Leta 2017 je filmska ekipa Mandragora filma z režiserjem Markom Cvejićem o Mlakarjevem življenju in delu posnela film z naslovom Vsa življenja Toneta Mlakarja (več na povezavi: https://bsf.si/sl/film/vsa-zivljenja-toneta-mlakarja/ ).

Njegovim trem sinovom, Petru, Simonu in Andreju, ter vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje in sočutje.

Bog naj mu da večni mir in pokoj. In večna luč naj mu sveti. Naj počiva v miru.