9. november 2006


Pavle Florjančič in Janez Pintar

Mitsko in stereotipno v pogledu na slovensko zgodovino - Prikrita grobišča
 


Povzetek izvajanj in diskusije:

Blaznikov večer 9. 11. 2006 v Kašči ob 18.00

(90 obiskovalcev)

 

 

Tema:

Predstavitev zbornika 33. zborovanja ZZDS z naslovom: Mitsko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodovino, A. P. Florjančič
2. Janez Pintar: Odkrivanje in evidentiranje grobišč medvojnih in povojnih pobojev
 

Ad. 1

Pavel Florjančič je predstavil zbornik 33. zborovanja zgodovinarjev, ki je potekalo v Kranju od 19. do 21. oktobra letos. Zbornik vsebuje 29 referatov, od teh je 14 posvečenih obdobju od 1941 do danes.

Kot zanimive referente je navajal: Petra Štiha, Petra Vodopivca, Rosvito Pesek, Matjaža Klemenčiča, Janeza Mlinarja, Mitja Ferenca, Ljubo Dornik Šubelj, Jožeta Dežmana, Vido Deželak-Barič, Stanislava Južniča, Marka Štepca, Tamaro Griesser –Pečar.

Zborovanje je potekalo v treh skupinah, uvodoma so bili skupno predstavljeni trije plenarni referati.

P. Florjančič je predstavil svoj referat z naslovom Nomen est omen : O povojnem poboju hrvaških beguncev v Crngrobu – stereotip o ustaših.

V Crngrobu je bilo maja 1945 pobitih največ civilnih Hrvatov, žensk, deklet, fantov, starejših, le del vladnega vrha (15) ustašev, je bilo poslanih na sojenje v Zagreb. Za hrvaške žrtve se je po vojni uporabljal naziv ustaši. Ostanke tega stereotipa je v Loki moč zaslediti še danes.

Dotaknil se je tudi stereotipa talcev v Škofji Loki in Dražgoške bitke. Pri prvem gre predvsem za žrtve represalij. Kot primer talcev, v izvirnem pomenu, je omenil sedem talcev, ki so jih 23. oktobra 1943 nemški policisti uporabili za zavarovanje svojega umika iz Žirov pred partizanskimi borci Vojkove brigade. Dražgoška bitka se je iz vojaškega mita spremenila v zgodovinsko političnega. (V vojaškem smislu DB ni bila bitka, temveč spopad).

Referat bo v skrajšani in prilagojeni obliki objavljen v Loških razgledih.

Ad 2.

Janez Pintar že štiri leta vodi Komisijo za odkrivanje prikritih grobišč medvojnih in povojnih pobojev. Tematika je zelo obširna, nastalo bi že lahko veliko knjig na to temo. Na Škofjeloškem imamo 20 evidentiranih grobišč. Komisija je začela z delom leta 2002. Sestava članov je pluralna, vendar doslej ni bilo ideoloških razhajanj. Gre za pošteno delo in pieteten pristop do vsebine dela.  Kar je bilo podatkov na Upravni enoti v Šk. Loki, so kmalu po l. 1991 izginili. Za zbiranje informacij o možnih lokacijah grobišč je bilo potrebnih veliko pogovorov z ljudmi, zlasti s svojci žrtev.

Takoj po koncu vojne so začeli voziti na škofjeloški grad zajete domobrance. Domobranske postojanke so bile na Škofjeloškem ustanovljene v l. 1944. Proti koncu leta 1945 je bilo na gradu okrog 2000 domobrancev z družinskimi člani. Pripeljani so bili tudi domobrani iz Hrvaške. Množica ljudi je bila velika in nekaj je bilo potrebno narediti z njimi. Zapor je bil tudi v sedanji upravni enoti in še v  ?

Začeli so z likvidacijami, ljudi so pokopavali na različnih mestih,

Danes ugotavljamo naslednje tipe grobišč:

grobišča Hrvatov

grobišča Nemcev

grobišča Italijanov (izkopani so bili kmalu po osvoboditvi)

 

Ločimo še:

grobišča medvojnih pobojev

grobišča povojnih pobojev (jih je več in so bolj množična)

 

Lokacije grobišč: Crngrob, Lovrenška grapa, Bodoveljska grapa, Trnje, Matjaževa dolina, Matjaževa jama, Žovšče, okolica Loškega gradu (za obzidjem in znotraj obzidja), Muretov hrib, Vešterska soteska, Vrhovčev hrib nad Sopotnico.

Komisija se je povezala z Novo slovensko zavezo, s Tinetom Velikonjo, da so dobili še več podatkov. Dobili so tudi sredstva za izkopavanje žrtev.

Naloge v prihodnje:

-Želimo sodelovati s svojci žrtev. Ti namreč želijo čimprej priti do podatkov o žrtvah in do njihovih ostankov. Precej je prekopov, ob tem pa nešteto tragik!

-Želimo sodelovati z državno komisijo (J. Dežman) in z Ministrstvom za socialne zadeve in družino.

Kriterijev za ureditev grobišč še ni.

Poudariti moram, da smo še edina komisija v Sloveniji, ki še deluje!

Pomembna je baza podatkov o žrtvah, svojci se namreč oglašajo, ali kaj vemo o njihovih izginulih sorodnikih. Vedeti moramo, da je za nami 60 let molčanja in prikrivanja, šele sedaj so se začela odkrivati dejstva! V ljudeh je še zelo prisoten strah! Nekatera grobišča so že izpraznjena. Aktivnosti v zvezi s tem so tekle še do leta 2000!

 

Diskusija:

 

Tone Mlakar: Ali ima komisija konkretne sezname obsojencev z gradu?

Odgovor (Pintar). Spiskov ni! Lahko da nekje so, vendar ne vemo zanje!

P. Florjančič: Imeli so natančne spiske s fotografijami žrtev, ker so se bali prevzema identitete žrtev! V Sloveniji imamo več sto, morda celo 1000 grobišč. Smo evropska država z največjim številom žrtev »per capita« prebivalcev, samo Polpotov režim v Kambodži je bil «uspešnejši«!

Pintar: Število žrtev na Loškem ni poznano, gre lahko za več sto ali več tisoč ljudi!

Pripravljamo kostnico!

Božič Fani: Govorila je z gospo, ki je popisovala žrtve, pa noče biti imenovana. Sama je bila zaprta v Teharjih, ko je bila izpuščena, so jih natančno popisali in fotografirali.

Dr. France Megušar: Kolektivni strah zgodovinarjev pred odkritjem dejstev je najmočnejši dokaz, da so bile stvari zelo hude! Kje je danes pravna država?

Kranjc Jože: Bil je član 1. komisije, takrat so operirali s skromnimi podatki. Sedaj skuša biti komisija transparentna. Še l. 1989 je stražila policija grobišče v Lovrenški grapi. Problem predstavljajo tudi tujci: Madžari, Vojvodinci, etc.

Kogovšek: Kdor je bil l. 1991 na oblasti, je odgovoren za izginotje ali uničenje arhivov. Skrivanje zločina je zločin!

Ana Florjančič: V času Pavletove raziskave o pobojih v Crngrobu so bili na domu dvakrat policaji in kriminalisti. Niso povedali, kdo jih je poslal!

Nujno je potrebno izdelati spiske pogrešanih ljudi - žrtev in nujen je zapis o delu komisije, da bo lahko v bodoče izšla knjiga o tem!

Pintar: Gradiva je ogromno, zapisi zaostajajo!

F. Božič: Zapisniki prve komisije so bili preskromni in pomanjkljivi!

Dr. F. Megušar: Na oblastni ravni se srečujemo s kupom težav, zakaj ne bi vzela stvari v svoje roke civilna družba, npr. Muzejsko društvo Šk. Loka?

F. Božič: Saj te stvari obdeluje že Nova slovenska zaveza!

Blaž Kujundžič: Podpiramo (SDS) g. Krajnika in če bo izvoljen, bomo podprli Pintarjevo delo.

J. Kranjc: Doslej komisija s strani občine ni imela nobenih težav.

P. Hawlina: Muzejsko društvo vključuje ljudi z različno nazorsko usmerjenostjo, nima problemov z ločevanjem na levico ali desnico!

P. Pipp: Kaj komisija konkretno dela!

Pintar: Popisujemo prikrita grobišča, pripravljamo izkope, kontaktiramo s svojci, pripravljamo forenzične raziskave, kjer ima ključno vlogo plačnik raziskave.

P. Hawlina: Namen vseh teh dejavnosti je, da bi se kraj in prebivalci razbremenili nekakšne kolektivne krivde.

Draksler Igor: Gre za razbremenitev ljudi in prostora! Lovrenška grapa naj postane model, kako je potrebno pristopiti k problemu. Državna komisija se dobro odziva in plačuje akcije tudi za nazaj. Načrtujemo kostnico v Lipici!

Pintar: Mogoče bo v prihodnjem času prišlo do hitrejše identifikacije žrtev z metodo DNK.

Tone Mlakar: Če je resnična izjava, ki jo je dal A. P. Florjančič o številu žrtev na Slovenskem, me je sram, da sem bil partizan!

Klemenčič iz Žirov: Komisiji smo hvaležni vsi svojci iz Žirov, ker dobro dela in ima pieteten odnos do žrtev in odkrivanj grobov!

 

Blaznikov večer se je zaključil ob 20.30 (?)

 

Zapisala: Ana Florjančič