Prelepo jesensko jutro je v soboto, 17. 10. 2009 udeležence izleta Muzejskega društva Škofja Loka popeljalo v bližnjo Idrijo, ki nas je po vožnji skozi Žiri in čez prelaz Ledinsko razpotje pričakala zavita v jutranje meglice.

Organizator izleta in naš vodič Srečko Beričič nam je vseskozi pripovedoval o zanimivostih Idrije in njenimi povezavami s Škofjo Loko. Mnogi nismo vedeli, da je odkritje živega srebra leta 1490 tesno povezano s Škofjo Loko. Domačin, ki je v vodi našel živo srebro, je namreč le-tega odnesel grajski gospodi v Škofjo Loko, kjer so potrdili, da je odkril novo kovino - živo srebro. Odkritje, ki je dolgih petsto let močno zaznamovalo življenje v Idriji. Boljšega vodnika nismo mogli imeti, saj je Srečko Beričič rojen Idrijčan in je s ponosom govoril o rodnem mestu. Srečko je rudarski inženir in je do leta 1977 delal v rudniku živega srebra, po njegovem zaprtju pa se je zaposlil v rudniku urana Žirovski vrh in se preselil v Škofjo Loko. Povedal je tudi mnogo knapovskih anekdot, tudi takih, ki niso za zapisati, pa tudi ne za pozabiti. Tisti, ki niste bili z nami, pa bi jih radi slišali, se obrnite na Srečka.

V Idriji smo si najprej ogledali Antonijev rov v rudniku živega srebra, ki je eden najstarejših vhodov v rudnik. Po ogledu rudnika smo se sprehodili po mestu in za potešitev lakote za malico pojedli znamenite idrijske žlikrofe, pred tem pa popili značilno knapovsko pijačo "geruš". Nato smo se odpravili na grad Gewerkeneg, na katerem je bila dolga leta rudniška uprava, danes pa so v njem prostori Mestnega muzeja Idrija. Pred ogledom zbirk nas je pozdravila Ivica Kavčič, predsednica Muzejskega društva Idrija. Na lepem baročnem dvorišču smo naredili še skupinsko "gasilsko" fotografijo. V muzeju smo si ogledali rudarsko zbirko in novo zbirko o idrijski čipki, za katero je muzej letos prejel Valvasorjevo nagrado, najpomembnejšo stanovsko muzealsko nagrado na slovenskem.

V nadaljevanju smo si ogledali idrijski kamšt, največje leseno vodno kolo v Evropi (premer nekaj več kot 13 m), ki je od leta 1790 do 1948 iz rudniškh rovov črpalo vodo. Za zaključek smo si ogledali še naravno znamenitost Divje jezero, ki je nastalo ob veliki kraški prelomnci, in bližnje rake, po katerih je tekla voda, ki je poganjala kamšt. 

Prijetno utrujeni in polni novih zanimivosti o Idriji smo z veseljem posedeli v Gostilni KOS, kjer so nas postregli s še boljšimi idrijskimi žlikrofi, kot smo jih bili deležni za malico.