Na slavnostni akademiji "Béseda v Loki" ob 150-letnici prve narodne čitalnice na Gorenjskem, ki je bila v petek, 23. novembra 2012 v Sokolskem domu,

je kot 28. zvezek v zbirki Doneski izšla priložnostna

knjižica Béseda v Loki,

ki jo je uredil Alojzij Pavel Florjančič.

Osrednje mesto v knjižici zavzema besedilo Ludvika Kaluže Béseda v Loki, v katerem je v obliki pogovora (ženski, moški glas)  predstavljena celotna zgodovina knjižničarske dejavnosti v Škofji Loki, od začetkov pred 150-leti do današnjih dni.

Alojzij Pavel Florjančič je  v zanimivem prispevku Prešernova béseda v Škofji Loki opozoril na dejstvo, da je bila tretja beseda v novoustanovljeni loški čitalnici, ki je bila 11. februarja 1863, posvečena pesniku Francetu Prešernu. Po dosedaj znanih podatkih gre za prvo Prešernovo proslavo na Slovenskem, saj so do tedaj pesniško bolj slavili Valentina Vodnika in Jovana Vesela Koseskega. S tem dejstvom se Škofja Loka ponovno uvršča med med pomembne slovenske kulturne mejnike (Brižinski spomeniki, Škofjeloški rokopis, Škofjeloški pasijon ...).

V knjižici sta zapisama tudi nagovora župana Občine Škofja Loka mag. Miha Ješeta in direktorja Knjižnice Ivana Tavčarja mag. Matjaža Eržena, ki je tudi pripravil statistični pregled knjižničarske dejavnosti v loški knjižnici.

Knjižico sta izdala Muzejsko društvo Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka.

Knjižico Béseda v Loki lahko brezplačno dobite v loški knjižnici!