V četrtek, 21. 5. 2009, je bil v Kašči prijeten Blaznikov večer z naslovom Kapucinski samostan Škofja Loka skozi čas, katerega pobudnik je bil Vincencij Demšar, ki je v izvršnem odboru društva zadolžen za pripravo Blaznikovih večerov.

Pomen in vlogo Kapucinskega samostana v Škofji Loki je zanimivo predstavil pater dr. Metod Benedik, dolgoletni gvardijan loškega samostana in profesor cerkvene zgodovine na ljubljanski Teološki fakulteti. Od lanske jeseni pater dr. Benedik deluje v kapucinskem samostanu v Celju.

Dr. Benedik je najprej orisal začetke kapucinskega reda nasploh, ki je v Slovenijo prišel sredi 17. stoletja na povabilo tedanjega ljubljanskega škofa Hrena. Kapucinski samostani so se nato hitro širili in v Škoji Loki je bil ustanovljen v začetku 18. stoletja. Zemljo za predviden kapucinski samostan je že sredi 17. stoletja v svoji oporoki namenil starološki premožnež Lukančič, sredstva za gradnjo pa so darovali mnogi premožni meščani. Navadni ljudje so veliko pomagali z delom in včasih je bilo ob gradnji zbranih tudi do 300 ljudi, kar je za današnje čase nepredstavljivo, je omenil dr. Benedik. Konec 18. stoletja je bilo z "jožefinskimi" reformami zelo veliko samostanov ukinjenih, na srečo pa je škofjeloški ostal.

Po besedah dr. Benedika za kapucine velja, da so "ljudski" red, ker so imeli veliko neposrednega stika z ljudmi. Njihovo osnovno poslanstvo je bilo širjenje Božje besede preko pridig, zelo kmalu pa so pričeli tudi spovedovati.

Zgodovino Kapucinskega samostana s cerkvijo sv. Ane v Škofji Loki je dr. Benedik predstavil v knjigi, ki je jeseni izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Zaradi zanimanja zanjo je v pripravi že ponatis.

Velika udeležba obiskovalcev Blaznikovega večera je nedvoumen dokaz spoštovanja in zahvale dr. Benediku in njegovim sobratom za njegovo oziroma njihovo delo na Loškem.