Od 22. do 25. septembra so v Lepoglavi na Hrvaškem potekali Čipkarski dnevi. Članice združenja slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke, so si ogledale razstave čipk v soboto,  24. septembra 2011.

 

Danes Lepoglavo in slovenske kraje povezuje predvsem tradicija izdelovanja klekljanih čipk, vezi s tem hrvaškim mestecem pa so bile tesne tudi v preteklosti. Lepoglava  je bila prvič omenjena leta 1399. Tu je leta 1400  Herman II. Celjski postavil največji pavlinski samostan na Hrvaškem. Pavlinci so se od tu naselili tudi v samostan  Olimje pri Podčetrtku. Lepoglavski samostan je bil ukinjen l. 1786, sredi 19. stoletja je bil preurejen v kaznilnico.

 

Pavlinci (beli menihi) naj bi v Lepoglavo prinesli tudi umetnost izdelovanja čipk. Ročno klekljanje čipk se je postopoma razširilo med kmečko prebivalstvo. Velik razcvet je doživelo konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Zasluge za razvoj lepoglavske čipke ima čipkarska učiteljica Danica Brössler. V obdobju med obema vojnama je tesno sodelovala z Državnim osrednjim zavodom za žensko domačo obrt v Ljubljani (DOZ). Prav po vzoru DOZ-a je organizirala tečaje, čipkarsko šolo in trgovino s čipkami v tedaj nerazvitem hrvaškem Zagorju. Danica Brössler je zaslužna za danes prepoznavni oblikovni in motivni izraz lepoglavske čipke. Pri oblikovanju vzorcev je črpala iz hrvaških narodnih dekorativnih elementov. Danes se v Lepoglavi po njej imenuje čipkarsko društvo Danica Bresler.

 

Letošnji že 15. mednarodni festival je bil namenjen  Ročno izdelani čipki in iskanju njenih skupnih evropskih korenin. Poleg domače lepoglavske čipke so se na razstavah predstavile tudi čipke iz drugih čipkarskih centrov Hrvaške (med drugim ročno šivanapaška čipka (otok Pag) in iz agavinih vlaken izdelana hvarska čipka (otok Hvar), iz Slovenije (Idrija, Železniki, Žiri), Italije, Estonije in Rusije. Poseben prostor je bil namenjen tudi ročno šivani čipki iz Kiskunhalasa na Madžarskem in sodobno oblikovani čipki iz Španije, Belegije in Estonije.

 

Lepoglavska čipka je od leta 2009 na UNESCO-vem seznamu svetovne kulturne dediščine.

 

Na festivalu so potekale delavnice  v ročnem izdelovanju čipk,  s predavanjem o trženju dediščine na primeru iz Slovenije je sodelovala tudi dr. Tadeja Primožič iz Žirov. Organizatorji so pripravili še bogat kulturni in zabavni program, kjer so se predstavile tudi skupine iz Slovenije (godba na pihala in mažuretke iz Železnikov in Žirov). Na tržnici pod šotorom pa so poleg lepoglavske čipke prodajali izdelke drugih domačih obrti. 

 

 

Besedilo in foto:  Mojca Ferle