V petek, 13. 2. 2009 je na svojem domu v Škofji Loki po hudi bolezni umrl Milenko Arnejšek Prle. Zadnja leta je bil učitelj harmonike na Glasbeni šoli Škofja Loka. Muzejsko društvo Škofja Loka je v zbirki Vodniki leta 2007 izdalo njegovo knjigo Grebeni slovenskih gora, saj je bil Milenko tudi odličen alpinist in alpinističini inštruktor.

Pogreb bo v torek, 17. 2. 2009 ob 15. uri, na pokopališču v Kranju.

»Alpinizem je moje iskanje lepega, notranja meditacija in dokaz, da je v življenju še kaj več. V njem sem doumel (ne povsem) smisel svojega življenja, delovanja in iskanja«. Gore v svoji duši doživlja kot glasbo: »Martuljški grebeni so bolj resni, tako v plezalskem kot doživljajskem smislu, trentarski pa lahkotnejši; občutek samote je podoben poslušanju Bacha, Pachelbla, Glucka ali Händla, ter na sončni strani Tartinija, Corellija ali Vivaldija«, je zapisal v avtobiografiji Moje gore.

Bil je svojevrsten original, znan po svojih radikalnih stališčih, ki jih je izražal direktno in brez olepšav. Ali ti je šel na živce ali pa si ga sprejel takšnega, kot je bil, in užival v njegovi družbi. Imel sem čast in srečo, da zame velja slednje. Igrala sva v istem ansamblu, čeprav ne istočasno, preplezala nekatere iste smeri, čeprav ne v navezi, sva se pa našla ob pivu.

Napisal je Plezalni priročnik, planinsko-plezalni vodnik Grebeni slovenskih gora in že omenjene Moje gore. Objavljal je v Planinskem vestniku in Alpinističnih razgledih.
Preplezal je čez tisoč smeri, letnih, lednih, mešanih, med njimi petindvajset prvenstvenih, ter presmučal večino turnih smukov pri nas. Ukvarjal se je tudi z vzgojo mladih alpinistov.

Kot glasbenik je igral v številnih ansamblih doma in v tujini ter učil na glasbeni šoli.

Prle, ki je preplezal marsikatero težko steno, ni zmogel premagati najtežjega in najhujšega, kar ga je doletelo – bolezen je bila močnejša.

Rodil se je 4. oktobra 1948 na Ptuju, umrl 13. februarja 2009 v krogu svoje družine v Škofji Loki.

Mire Steinbuch
Fotografija Aleš Strojan