V četrtek, 11. 6. 2009, je bil v jedilnci Kapucinskega samostana v Škofji Loki Blaznikov večer posvečen znanstvenokritični izdaji Škofjeloškega pasijona, ki je pred časom izšla v knjižni in elektronski obliki. Vsebino in pomen izdaje je predstavil njen urednik dr. Matija Ogrin z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

 

 

Na začetku večera je gvardijan kapucinskega samostana pater Robert Podgoršek spregovoril nekaj besed o samostanu in jedilnici, v kateri je obedoval tudi avtor Škofjeloškega pasijona brat Romuald - Lovrenc Marušič.

V osrednjem delu večera je dr. Ogrin največ besed namenil časovni umestitivi nastajanja Škofjeloškega pasijona, ki izhajajo iz listin, ki so priložene originalnemu besedilu. Najstarejša listina je iz leta 1713, ki že omenja besedne zveze "na običajnem mestu...", kar napeljuje, da se je pasijon odvijal že pred letom 1713. Na naslovnici originalnega besedila je namreč letnica 1721, ki pa pomeni, kdaj je bil pasijon napisan oziroma zapisan, ne pa, kdaj se je prvič odigral.

Po dosedanjih vedenjih naj bi bil pasijon zadnjič v celoti izveden leta 1786. Po 150 letih ga je leta 1936 dr. Tine Debeljak priredil za gledališki oder in odigran je bil za sedanjo šolo Škofja Loka Mesto. Gospod Cene Božnar je na koncu večera omenil, da so leta 1981 v kapucinskem cerkvi brali pasijon, kar je zapisano tudi v samostanski kroniki. Izvirna upodobitev Škofjeloškega pasijona je bila v sedanjem času uprizorjena leta 1999, 2000 in seveda letos.

Dr. Ogrin je navzoče opozoril tudi na elektronsko izdajo, ki ima celo nekatere tehnične prednosti pred knjižno izdajo. Do elektronske izdaje lahko dostopate tukaj in jo lahko prenesete tudi na svoj računalnik. 

Na koncu večera je pater Robet Podgoršek prinesel originalno knjigo z zapisom Škofjeloškega pasijona, ki jo je dr. Matija Ogrin prelistal z rokavicami in udeležence večera opozoril na nekaj tehničnih podrobnosti, ki imajo pomembno vsebinsko sporočilo.