V petek, 28. junija 2013 je minilo 110. let od rojstva

zgodovinarja dr. Pavleta Blaznika
(1903 - 1984),

ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Muzejskega društva Škofja Loka.

Na predvečer pomembne obletnice smo se nekateri odborniki društva zbrali pred Blaznikovim obeležjem v Aleji znamenitih Ločanov.

Spomine na dr. Blaznika sta obujala Peter Pipp in njegova hčerka Marija Leskovar. Peter se ga spominja kot redoljubnega, strogega in pedantnega predsednika, ki pa je bil hkrati zelo pravičen in sočuten. Hčerka Marija je predstavila nekaj zanimivosti iz njegovega šolanja. Oče je imel čevljarsko obrt in željo, da bi bil sin Pavle njegov naslednik. Zaradi izjemne bistrosti pa se je vpisal na Škofijsko gimnazijo in kasneje na študij zgodovine. Pri izbiri študija se je odločal med zgodovino in glasbo. Ves čas študija je vsak večer igral klavir v kavarni Emona v Ljubljani, prost je bil le štiri dni v letu. Bil je velik ljubitelj gora in zelo družaben, rad je igral tarok in v tej luči ga Ločani seveda nismo poznali.

Z mladostnima prijateljema "podnuncema" dr. Debeljakom in profesorjem Planino so leta 1937 ustanovili Muzejsko društvo Škofja Loka, ki je leta 1939 oblikovalo prvo loško muzejsko zbirko v starem Rotovžu na Mestnem trgu. Začetke loškega muzeja je Blaznik predstavil v pogovoru, ki je bil objavljen v časopisu Slovenec 12. februarja 1939 (povezava do članka tukaj: 1. del; 2. del).

Ob tem nas žalosti, da začetniki loške muzejske dejavnosti oziroma sedanjega Loškega muzeja še vedno nimajo ustrezne obelelžitve v zbirkah Loškega muzeja, na kar je opozorila tudi gospa Marija Leskovar v pismu, ki ga je vodstvu Loškega muzeja poslala konec leta 2011 (povezava do pisma tukaj; 1. del2. del). 

Že pred drugo svetovno vojno so Blaznik, Planina in Debeljak razmišljali kako bodo obeležili 1000-letnico Škofje Loke. Žal je Debeljak moral po vojni v Argentino, a svoje cilje so kljub temu uresničili. Ob tisočletnici Loke je Blaznik pripravil knjigo Škofja Loka in loško gospostvo, Planina knjigo Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino, Debeljak pa je v Buenos Airesu izdal spomine profesorja Ivana Dolenca z naslovom Moja rast.

Dr. Blaznik je bil predsednik Muzejskega društva Škofja Loka vse od njegove ustanovitve do leta 1973. Zanimivo je, da je na današnji dan leta 1973 postal častni občan Škofje Loke.

V spomin in zahvalo za vse njegovo delo so Judita Šega, urednica Loških razgledov, Alojzij Pavel Florjančič, pobudnik Aleje znamenitih Ločanov, in Aleksander Igličar, predsednik društva, pred Blaznikovo obeležje položili šopek nagljev s slovensko trobojnico.

Kasneje smo odšli še na Blaznikov grob na loškem mestnem pokopališču, kjer je pokopan tudi njegov sin Pavči, ki se je leta 1954 smrtno ponesrečil v Kamniških alpah, in žena Zora, ki je umrla leta 2011 v visoki starosti 99 let. Povezanost Blaznika in Debeljaka izkazuje tudi Debeljakov verz na grobu:

Po težkem življenju smo zdaj doma,
srca nam spijo pod sklenjenimi rokami,
v snu spremljamo zvezde, ki hodijo z vami,
in bdeč strmimo v dobrega Bo
ga.