V torek, 20. 1. 2009 je minilo 20. let od smrti dr. Tineta Debeljaka, soustanovitelja Muzejskega društva Škofja Loka.

Našega soustanovitelja bomo jeseni 2009 počastili z izdajo njegovega prevoda knjige "OLIMPIJSKI VENEC" poljskega pesnika Kazimerza Wierzynskega, ki jo bo uredil dr. Nikolaj Jež, predstojnik Katedre za poljski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Knjigo je Debeljak za tisk pripravil za veliko noč 1945, a zaradi družbenih razmer knjiga do danes še ni izšla. Originalne ilustracije je za knjigo pripravila njegova svakinja slikarka Bara Remec.

Dr. Tine Debeljak, pesnik, prozaist, književni zgodovinar, kritik, publicist in prevajalec, je bil rojen 27. 4. 1903 v Škofji Loki, v sedanji Blaževi ulici pod Nunsko cerkvijo. Po končani škofijski gimnaziji v Šentvidu, se je leta 1922 vpisal na slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je  diplomiral leta 1927. Nato je nekaj časa deloval na Poljskem, kjer je zbiral gradivo za doktorsko disertacijo "Reymontovi "Kmetje" v luči književne kritike", ki jo je zagovarjal leta 1936.

V začetku tridesetih let je bil profesor na gimnaziji v Nikšiču v Črni Gori. Leta 1935 se je vrnil v Slovenijo in prevzel uredništvo kulturne rubrike pri časopisu Slovenec. Leta 1938 je postal urednik literarne revije Dom in svet, ki jo je urejal do konca njenega izhajanja leta 1944. 3. maja 1945 je bil adoptiran v slovenski parlament, že tri dni za tem pa je odšel v emigracijo. Nekaj časa je bil v Rimu, leta 1948 pa je odšel v Argentino.

V Argentini se je zaposlil kot navaden delavec v tovarni cementa v Olavarriji, v pusti argentinski pampi južno od Buenos Airesa. Ko je leta 1955 za njim prišla družina, žena Vera, rojena Remec, sin Tine (rojen 1936), hčerka Metka (rojena 1941) in hčerka Jožejka (rojena 1944), so se preslili v Buenos Aires. Tu je razvil vsestransko kulturno, organizacijsko in ustvarjalno dejavnost Slovencev živečih v Argentini. Več o delovanju dr. Debeljaka si lahko ogledate na spletni strani http://www.foto.com.ar/marko/td/index.html .

Z vso omenjeno dejavnostjo si je zaslužil oznako "patriarh slovenske emigrantske literature", ki jo je ob njegovi smrti zapisal pisatelj Alojz Rebula.

Svoja prva leta v Argentini in ločenost od svojih najdražjih je Debeljak ganljivo opisal v pesmih, črticah in pismih domačim, ki so objavljene v knjigi Črni Kamnitnik / Loma Negra, ki jo je Muzejsko društvo izdalo leta 2003 v sodelovanju z založbo Družina.

Dr. Tine Debeljak je bil vse svoje življenje izjemno ponosen na svojo ljubljeno, rodno Loko, čeprav mu po letu 1945 ni bilo dano, da bi jo ponovno videl. "Petdeset let je ni gledal s telesnimi očmi, a videl jo je jasno z duhovnimi, s tretjim očesom spomina in ljubezni. Vedno mu je bila prisotna rojstna Škofja Loka v pogovorih, v delih, kot center srečanj loških rojakov, čeprav sredi pampe ali mestnega centra" (Tine Debeljak ml., Moj oče in Škofja Loka, Domovina in svet, Založba Karantanija, Ljubljana, 1991).

V začetku tridesetih let je bil pobudnik srečanj "profesorskega ceha", neformalnega srečevanja loških profesorjev, ki so se redno sestajali v poletnem času počitnic. Na njihovo pobudo je bila leta 1936 organizirana odmevna Obrtno-industrijska razstava, ob kateri je bil izdan zbornik "Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj". V njem je Debeljak objavil dva prispevka: "Škofjeloška pasijonska procesija in razvoj pasijonskih iger sploh" in " Kulturni delavci loškega okraja v preteklosti in sedanjosti". V zborniku je bila objavljena tudi njegova pesem Škofja Loka.

Leta 1937 je bil skupaj s sosedoma "podnuncema" dr. Blaznikom in F. Planino, soustanovitelj Muzejskega društva Škofja Loka, ki je že po dveh letih z ustanovitvijo Loškega muzeja izpolnilo eno od osnovnih nalog pri varovanju kulturne dediščine na Loškem ozemlju.

Dr. Debeljak je leta 1936 pripravil, priredil in postavil na prosvetni oder Škofjeloški pasijon, ki je zelo odmeval v tedanjem času. "Še večkrat je nato Debeljak potožil. da je škoda, da nismo ločani vztrajali in iz tega pasijona ustvarili nekako oberammergausko stalno kulturno in starinsko zanimivost", je zapisal njegov sin v že prej omenjenem prispevku. Letošnja uprizoritev Škofjeloškega pasijona in njegova obletnica smrti izgleda nista naključna.

Vendar njegova ljubljena Loka je dr. Debeljaka za skoraj 50 let pozabila oziroma zamolčala. Ilustrativen je dogodek na razstavi loškega slikarja Franca Koširja, ki jo je ob tisočletnici Loke pripravil Loški muzej. "Pod njegovim portretom je pisalo: "portret neznanega moža", in to nekaj metrov od rojstne hiše, kot je nekje z žalostjo zapisal moj oče" (Debeljak ml, prav tam).

V osemdesetih in devetdesetih letih se je Škofja Loka in širša Slovenija počasi pričela spominjati svojega velikega rojaka. Ob praznovanju 50-letnice delovanja Muzejskega društva leta 1987 je bil v Loških razgledih z imenom naveden med ustanovitelji, podeljena mu je bila tudi priložnostna medalja, ki jo je dobil v Argentini tik pred svojo smrtjo. Med svoje člane ga je povabilo tudi Društvo slovenskih pisateljev. Tako je za časa svojega življenja prejel vsaj simbolično priznanje, če že ni bil deležen moralnega opravičila.

Leta 1990 (12. 10.) je bil v Škofji Loki simpozij posvečen življenju in delu dr. Debeljaka. Pobudo zanj sta dala Marko Jenšterle, dopisnik Dela iz Argentine, in David Tasič, urednik založbe Karantanija, in sicer ob slovenskem ponatisu prve leposlovne knjige povojne slovenske emigracije v Argentini "Velika črna maša za pobite Slovence", ki jo je leta 1949 v Argentini pod psevdonimom Jeremija Kalin objavil dr. Tine Debeljak. Simpozij je bil vključen tudi v Blaznikove večere, ki jih pripravlja naše društvo.

Leta 1995 sta Muzejsko društvo in Občina Škofja Loka na njegovi rojstni hiši v Blaževi ulici postavili spominsko obeležje. Največje priznanje in poklon njegovemu delu pa je bil ob 100-letnici njegovega rojstva leta 2003, ko je bilo postavljeno spominsko obeležje v Aleji znamenitih Ločanov, kjer so sedaj "podnunci" ponovno skupaj. Ob tej priložnosti je izšla tudi že prej omenjena knjiga Črni Kamnitnik / Loma Negra.

 

Kot smo omenili na začetku, bomo v Muzejskem društvu jeseni 2009 izdali Debeljakov prevod "Olimpijskega venca" in pripravili Blaznikov večer, na katerem bomo njegovo življenje in delo osvetlili z novimi spoznanji in se mu s tem ponovno zahvalili za vse njegovo delo!

Pripravil:
mag. Aleksander Igličar,
predsednik Muzejskega društva Škofja Loka