Na podlagi Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 61 z dne 13. 6. 2006) zbor članov Muzejskega društva Škofja Loka sprejema 

 

PRAVILA MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA

 

Preambula

Muzejsko društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno leta 1937 predvsem z namenom ustanoviti mestni muzej ter pospeševati domoznanstvo na ozemlju nekdanjega freisinškega loškega gospostva in skrbeti za ohranjanje njegove kulturne in naravne dediščine.

Muzejsko društvo Škofja Loka je leta 1939 ustanovilo Loški muzej ter ga vodilo deset let. Društvo je svoj fond muzealij predalo v posest Loškemu muzeju. Loški muzej je redno pridobival pomemben del svojega knjižničnega gradiva na osnovi zamenjave društvenih knjižnih izdaj.

Muzejsko društvo Škofja Loka je svoj fond arhivalij predalo Loškemu muzeju, od katerega jih je leta 1966 prevzel Mestni arhiv Ljubljana, sedaj Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki.

 

 

1. člen

 

Muzejsko društvo Škofja Loka (v nadaljevanju društvo) združuje svoje člane s ciljem pospeševanja domoznanstva v občini Škofja Loka in njeni okolici s poudarkom na nekdanjem ozemlju loškega gospostva. Društvo je prostovoljno in nepridobitno ter nepolitično združenje fizičnih oseb.

 

2. člen

 

Ime društva je »Muzejsko društvo Škofja Loka«. Sedež društva je v Škofji Loki.

 

3. člen

 

Namen društva je organiziranje domoznanske dejavnosti z uveljavljanjem varstva kulturne in naravne dediščine ter izdajanje publikacij s teh področij.

 

4. člen

 

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

 

5. člen

 

Društvo ima svoj znak in pečat. Znak je stilizirani delni portal.

Pečat je kvadrat s stranico 25 milimetrov, v sredini katerega je znak društva – stilizirani delni portal, ob treh stranicah pa napis »Muzejsko društvo Škofja Loka«.

 

6. člen

 

Društvo se  povezuje z drugimi muzejskimi društvi in muzejskimi sekcijami pri drugih društvih v Republiki Sloveniji in z drugimi oblikami muzejske dejavnosti z namenom, da se z usklajenim delom dosegajo cilji na področju domoznanskega in muzejskega delovanja.

 

7.  člen

 

Društvo se lahko včlani v druge sorodne organizacije v Republiki Sloveniji in drugih državah, katerih namen je razvijanje domoznanstva in pospeševanje muzejske dejavnosti.

 

Društvo se lahko včlani v sorodno mednarodno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, določenimi s temi Pravili. Svoje članstvo in oblike sodelovanja z mednarodno organizacijo društvo uredi s pogodbo, skladno z Zakonom o društvih in temi Pravili. Pogodba ureja namen in čas povezovanja ter vsa medsebojna vsebinska in materialna razmerja s pravicami in obveznostmi.

 

Odločitev o  včlanitvi društva v druge sorodne organizacije na predlog izvršnega odbora sprejme zbor članov.

 

8. člen

 

Delovanje društva je javno. Podatki o društvu, vpisani v register društev, so javni.

 

 

NALOGE IN NAMEN DRUŠTVA

 

9. člen

 

V skladu s 3. členom teh Pravil društvo dosega svoj namen s tem, da:

– združuje in organizirano povezuje prebivalce občine Škofja Loka in širše okolice, loške

    rojake in druge zainteresirane osebe, ki želijo sodelovati pri pospeševanju

    domoznanstva v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in naravoslovnem

    pogledu,

– izdaja zbornik Loški razgledi,

– izdaja druge publikacije specializiranega domoznanskega značaja: doneske,

    monografije, vodnike, poročila in druge,

– prireja Blaznikove večere, na katerih se obravnavajo domoznanske teme,

– prireja za svoje člane in druge zainteresirane osebe razgovore o lastnih in drugih

   opazovanjih, ki zadevajo védenje o Loškem ozemlju,

– spodbuja raziskovalno dejavnost na področju domoznanstva,

– prireja poljudna in znanstvena predavanja, ekskurzije, razstave in podobne aktivnosti,

– sodeluje z Loškim muzejem in pristojnim zgodovinskim arhivom pri proučevanju

    zgodovinskih, narodopisnih in drugih dogodkov ter jima posreduje pobude za prevzem

    arhivskega gradiva in muzejskih predmetov oziroma jima posreduje na terenu

    (neformalno) zbrano arhivsko gradivo in muzejske predmete,

– v sodelovanju s pristojnimi regionalnimi in državnimi ustanovami ter službami za

    varstvo naravne in kulturne dediščine, z občinskim odborom za prenovo starih mestnih

    in vaških jeder pospešuje prizadevanja za ohranitev zgodovinskih, arheoloških,

    umetnostnih in narodopisnih spomenikov ter naravnih znamenitosti,

– izvaja pridobitno dejavnost s prodajo svojih publikacij.

 

S svojo dejavnostjo društvo presega interes svojih članov in služi splošnemu javnemu interesu.

 

 

ČLANSTVO

 

10. člen

 

Član društva je lahko vsaka fizična oseba, ki izrazi željo postati njegov član in sprejme Pravila društva. Svojo namen izrazi s pisno pristopno izjavo, ki jo posreduje izvršnemu odboru na sedež društva in na podlagi katere je vpisan v evidenco članov. S pisno izjavo se pristopnik obveže,  da sprejema Pravila društva, da se bo po njih ravnal in bo redno plačeval članarino.

 

Člani društva so lahko tudi osebe, mlajše od 18 let. Za mladoletne osebe do 7. leta starosti pristopno izjavo podpišejo starši ali zakoniti zastopniki, za mladoletne osebe od 7. do 18. leta pa je potrebno pisno soglasje staršev ali zakonitega zastopnika.

 

Mladoletni člani do 18. leta lahko, glede na svoje sposobnosti, sodelujejo pri vseh dejavnostih društva; oproščeni so plačevanja članarine, nimajo pa pravice voliti oziroma biti izvoljeni v organe društva.

 

Članstvo v društvu je osebno. Članstvo je prostovoljno. Vsi člani so enakopravni.

 

11. člen

 

Člani društva so redni in častni.

 

12. člen

 

Redni član društva ima pravico:

 

– sodelovati na zboru članov, razpravljati o delu društva; dajati predloge in pobude za

    delo društva, 

– predlagati kandidate za predsednika in vse društvene organe ter voliti in biti voljen v le-te,

– udeleževati se predavanj, izletov in drugih prireditev,

– sodelovati v raziskovalni in varstveni dejavnosti društva v skladu s temi Pravili

– objavljati svoje prispevke v Loških razgledih in drugih društvenih publikacijah v skladu

    z uredniško politiko in politiko društva

– seznanjati se z delom organov društva, z materialnim in finančnim stanjem društva in

     njegovim poslovanjem;

 

Redni član društva ima dolžnost varovati ugled društva s svojim ravnanjem po društvenih pravilih in po svojih močeh pospeševati društveno dejavnost.

 

Redni član društva ima dolžnost plačevati redno letno članarino. Mladoletni član društva do 18. leta starosti je oproščen plačevanja članarine.

 

13. člen

 

Član, ki želi vpogled v poslovanje društva, mora svojo namero pisno sporočiti predsedniku društva. V roku najmanj desetih dni mora predsednik člana obvestiti o času vpogleda.

 

14. člen

 

Redno članstvo preneha z izstopom, črtanjem, smrtjo ali izključitvijo iz društva. Izstop je treba pisno sporočiti na sedež društva. Člana, ki kljub pisnemu opozorilu več kot eno leto ne plača članarine, se črta iz društva.

 

Člana, ki je hudo prizadel društveni ugled ali hudo kršil društvena pravila lahko častno razsodišče izključi. Proti izključitvi je dopustna pritožba na zbor društva, ki dokončno odloči.

 

Komur preneha članstvo v društvu, mora poravnati vse obveznosti do društva, ki so nastale do prenehanja članstva.

 

15. člen

 

Funkcije članov društva so častne. Za svoje delo v organih društva ne prejemajo plačila. Le za izjemne uspehe in požrtvovalnost, ki jih član pokaže pri svojem delu, mu lahko izvršni odbor prizna ustrezno nagrado.

 

16. člen

 

Častni člani so osebe, ki imajo izredne zasluge za delovanje društva ali za raziskovalno delo, ki je povezano z namenom društvenega delovanja.

 

Naziv častnega člana lahko pridobi tudi nečlan društva.

 

Častne člane imenuje zbor članov z navadno večino glasov.

 

Predlog za častnega  člana lahko poda izvršni odbor ali najmanj deset članov društva, ki svoj predlog v pisni obliki z navedbo imen predlagateljev pošljejo izvršnemu odboru. V pisnem predlogu mora biti navedena tudi strokovna utemeljitev.

 

Častni član, ki je član društva, ne plačuje društvene članarine, ima pa vse pravice rednih članov. Če oseba, ki se ji podeli naziv častnega člana, ni član društva, nima pravice odločanja.

 

17. člen

 

Društvo ima lahko simpatizerje, pokrovitelje ali sponzorje, ki so fizične ali pravne osebe. Svoja razmerja z naštetimi uredi s posebno pogodbo.

 

 

ORGANI DRUŠTVA

 

18. člen

Stalni organi društva so: zbor članov, izvršni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče.

 

Po potrebi izvršni odbor društva lahko ustanovi stalne ali začasne komisije za opravljanje konkretnih nalog s področja svojega delovanja. Mandat začasne komisije traja do izpolnitve naloge, za katero je bila ustanovljena, a najdalj do konca mandata izvršnega odbora, ki jo je ustanovil.

 

 

ZBOR ČLANOV

 

19. člen

 

Zbor članov (v nadaljevanju zbor) je najvišji organ društva.  Pravico do sodelovanja na zboru imajo vsi redni in častni člani društva.

 

20. člen

 

V pristojnosti zbora spada:

 

– sprejemanje Pravil društva, Pravilnika o finančno-materialnem poslovanju in Pravilnika

   o delu častnega razsodišča ter sprememb le-teh,

– volitve in razrešitve predsednika, članov izvršnega odbora, nadzornega odbora in

   častnega razsodišča,

– sprejemanje letnega poročila društva,

– sprejemanje poročil o delu izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,

– sprejemanje programa dela za naslednje leto

– sprejemanje usmeritev za vsebino Loških razgledov,

– sklepanje o pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča,

– sklepanje o odsvojitvi ali obremenitvi društvenega premoženja ter zadolževanju,

– sklepanje o društveni članarini,

– odločanje o včlanitvi v druge sorodne organizacije,

– sklepanje o prenehanju društva in o prenosu preostanka premoženja društva v tem

   primeru,

– sklepanje o statusnem preoblikovanju društva,

– sklepanje o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva.

 

21. člen

 

Zbor je sklepčen, če je ob predvidenem času prisotna najmanj polovica vseh članov. Če ta pogoj ni izpolnjen, lahko zbor veljavno sklepa po preteku 15 minut, če je prisotnih najmanj 30 članov. Na zboru se odločitve sprejemajo z navadno večino, razen o sprejemu pravil in spremembah le-teh ter o razpustitvi društva, ko je za sprejem sklepa potrebna dvotretjinska večina navzočih članov.

 

Volitve predsednika društva, članov izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča so tajne. Druge odločitve zbor prejema javno.

 

Zbor izvoli 3-člansko delovno predsedstvo, ki vodi zbor, 3-člansko verifikacijsko komisijo, ki ugotavlja sklepčnost zbora in 3-člansko volilno komisijo v primeru, da gre za volilni zbor, ki izpelje volitve in ugotovi volilni izid, ter zapisnikarja in 2 overovatelja  zapisnika.

 

Na zboru se piše zapisnik. Zapisniku so obvezno priloženi vsi dokumenti, ki so bili uporabljeni na zboru. Zapisnik podpišejo delovni predsednik zbora, zapisnikar in oba overovatelja zapisnika.

 

22. člen

 

Zbor je lahko redni ali izredni.

 

23. člen

 

Na rednem zboru člani razpravljajo in  sprejemajo letno poročilo društva, poročilo o delu izvršnega odbora, poročilo o delu nadzornega odbora v preteklem letu ter delovni in finančni načrt društva za tekoče leto.

 

Redni zbor mora biti vsako leto najkasneje do 25. marca.

 

Redni zbor sklicuje izvršni odbor. Vabilo za redni zbor s predlaganim dnevnim redom in sklepi mora biti poslano članom najkasneje deset koledarskih dni pred datumom zbora.

 

Najmanj 10 članov lahko najkasneje 5 koledarskih dni pred datumom zbora izvršnemu odboru posreduje pisni predlog za dopolnitev dnevnega reda. V pisnem predlogu mora biti navedena vsebinska utemeljitev za razširitev dnevnega reda in podan predlog sklepa.

 

Predloge za razširitev dnevnega reda lahko člani podajo tudi na zboru. Dnevni red se razširi, če zanj glasuje najmanj polovica navzočih članov.

 

24. člen

 

Izredni zbor se skliče, kadar se oceni, da je to potrebno za delovanje društva. Izredni zbor lahko skliče izvršni odbor, nadzorni odbor ali najmanj četrtina članov.

 

Izredni zbor mora biti sklican po enakih postopkih kot redni zbor.

 

 

IZVRŠNI ODBOR

 

25. člen

 

Izvršni odbor je izvršilni organ društva in opravlja organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične zadeve, ki mu jih naloži zbor, ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje.

 

Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren zboru.

 

26. člen

 

Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:

 

– pripravlja program dela društva, ki ga sprejme zbor,

– izvaja dejavnosti društva v skladu s programom dela, ki ga je sprejel zbor,

– imenuje urednika Loških razgledov in uredniški odbor,

– imenuje stalne in začasne komisije ter druga delovna telesa,

– sklicuje zbor,

– pripravi letno poročilo društva,

– pripravi poročila o svojem delu,

– pripravlja predloge pravil in drugih splošnih aktov,

– vodi evidenco članov,

– skrbi za finančno poslovanje in za materialna sredstva društva,

– sklepa pogodbe, ki so povezane z delovanjem društva,

– določa naklado in prodajne pogoje za Loške razglede in druge publikacije ter knjige, ki

    jih izdaja društvo.

 

27. člen

 

Izvršni odbor šteje devet do trinajst članov. Sestavljajo ga: predsednik, ki je hkrati tudi predsednik društva, podpredsednik, tajnik, blagajnik in člani.

 

Enakopravni član izvršnega odbora je urednik Loških razgledov. 

 

Enakopravni član izvršnega odbora društva je lahko direktor Loškega muzeja oziroma od njega pooblaščena oseba.

 

Najkasneje tri mesece pred iztekom mandata izvršnega odbora predsednik pisno pozove direktorja Loškega muzeja, da s pisnim sporočilom imenuje svojega predstavnika. Če imenovanje ni sporočeno najkasneje v dveh mesecih po prejemu povabila, se šteje, da Loški muzej nima namena imenovati svojega predstavnika v izvršni odbor.

 

Enakopravni član izvršnega odbora je lahko vodja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enota v Škofji Loki, oziroma od njega pooblaščena oseba.

 

Najkasneje tri mesece pred iztekom mandata izvršnega odbora predsednik pisno pozove vodjo Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Enota v Škofji Loki, da s pisnim sporočilom imenuje svojega predstavnika. Če imenovanje ni sporočeno najkasneje v dveh mesecih po prejemu povabila, se šteje, da Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, nima namena imenovati svojega predstavnika v izvršni odbor. 

 

28. člen

 

Mandat predsednika in članov izvršnega odbora traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve. 

 

29. člen

 

Izvršni odbor se sestaja na sejah, ki so praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat na tri mesece.

 

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih večina članov. Sklepi so sprejeti, če zanje glasuje več kot polovica navzočih članov. Glasovanje je javno. V primeru neodločenega števila glasov se glasovanje ponovi. Če je tudi v drugem primeru glasovanje neodločeno, se glas predsednika šteje za dva glasova.

 

30. člen

 

Seje izvršnega odbora sklicuje predsednik društva. Seja se v pisni ali elektronski obliki skliče najkasneje pet dni pred datumom seje. Člani izvršnega odbora se pisno opredelijo, v kakšni obliki želijo prejemati vabila. V sklicu seje mora biti predlagan dnevni red in po potrebi gradivo za predlagane točke dnevnega reda.

 

Sklic seje izvršnega odbora lahko zahtevajo najmanj trije člani izvršnega odbora ali nadzorni odbor. Če predsednik zahtevane seje ne skliče v 15 dneh od vložene zahteve, jo skliče predlagatelj, ki sejo tudi vodi in poskrbi za gradivo.

 

31. člen

 

Seje izvršnega odbora vodi predsednik. Člani izvršnega odbora na seji lahko predlagajo razširitev dnevnega reda. Dnevni red se razširi, če predlog sprejme najmanj polovica prisotnih članov.

 

32. člen

 

Na sejah izvršnega odbora se piše zapisnik, ki ga vodi tajnik društva. Najkasneje deset dni po seji predlog zapisnika pregleda predsednik in ga nato pošlje vsem članom izvršnega odbora v obliki, v kakršni prejemajo vabila za sejo. O sprejemu zapisnika se glasuje na naslednji seji izvršnega odbora. Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in tajnik.

 

33. člen

 

Sklepi izvršnega odbora se zaporedno številčijo. Na vsaki seji predsednik oziroma nosilci posameznih aktivnosti poročajo o izvajanju sklepov. Tajnik društva vodi evidenco izvedenih in neizvedenih sklepov.

 

34. člen

 

Člane izvršnega odbora izvoli zbor na predlog izvršnega odbora ali najmanj 10 članov društva.

 

35. člen

 

V primeru zmanjšanja števila članov izvršnega odbora lahko le-ta v svoj sestav kooptira do največ ene tretjine novih članov za obdobje do zaključka svojega mandata.

 

 

 

PREDSEDNIK

 

36. člen

 

Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva in je registriran pri Upravni enoti Škofja Loka.

 

37. člen

 

Ob odsotnosti predsednika zastopa društvo podpredsednik. Za posamezne zadeve lahko predsednik trajno ali za določen čas pooblasti posameznega člana izvršnega odbora. Pooblastilo mora biti pisno in o njem obveščen izvršni odbor.

 

38. člen

 

Predsednik društva:

– zastopa društvo nasproti tretjim osebam,

– sklicuje in vodi seje izvršnega odbora,

– v imenu društva podpisuje vse pogodbe in druge dogovore, povezane z dejavnostjo

    društva,

– podpisuje letno poročilo društva,

      – podpisuje in s tem potrdi prejete račune, ki so izstavljeni na društvo v skladu s 

         programom društva, sprejetimi sklepi izvršnega odbora in podpisanimi pogodbami ter

         drugo računovodsko in finančno dokumentacijo.

 

39. člen

 

Mandat predsednika društva traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

40. člen

 

Predsednika društva voli zbor na predlog izvršnega odbora ali najmanj 10 članov.

 

Najkasneje tri mesece pred iztekom mandata predsednika in izvršnega odbora izvršni odbor povabi vse člane k podajanju predlogov za kandidate za novega predsednika in člane izvršnega odbora. Predlog mora biti poslan najkasneje mesec dni po poslanem povabilu. Predlogu morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov. 

 

41. člen

 

V primeru morebitnega odstopa predsednika pred iztekom mandata mora biti predlog v pisni obliki posredovan izvršnemu in nadzornemu odboru. Predsednik mora svoje dolžnosti opravljati še najmanj mesec dni po sprejemu njegovega odstopa na seji izvršnega odbora. V času do sklica zbora, ki voli novega predsednika, pristojnosti predsednika opravlja podpredsednik izvršnega odbora, ob njegovi odsotnosti pa najstarejši član.

 

 

42. člen

 

Ob zamenjavi predsednika bodisi zaradi rednega izteka mandata ali predčasnega odstopa morata stari in novi predsednik opraviti primopredajo v pisni obliki. Sestavni del primopredajnega zapisnika je poročilo tajnika o sklepih izvršnega odbora in poročilo blagajnika.

 

 

NADZORNI ODBOR

 

43. člen

 

Nadzorni odbor spremlja in nadzira delo izvršnega odbora in drugih izvršilnih organov. Opravlja stalni nadzor finančno-materialnega poslovanja društva in ugotavlja, ali se sredstva uporabljajo zakonito in gospodarno ter v skladu z namenom društva. Nadzorni odbor je odgovoren Zboru in mu na zasedanjih pisno poroča.

 

44. člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli zbor za dobo štirih let. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani na svoji prvi seji.

 

45. člen

 

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so navzoči vsi trije člani in če za predlagani sklep glasujeta vsaj dva člana.

 

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora, imajo pa pravico sodelovati na njegovih sejah, vendar brez pravice odločanja.

 

Sklicatelj sej izvršnega odbora je dolžan poslati vabilo in gradiva za sejo tudi članom nadzornega odbora.

 

 

ČASTNO RAZSODIŠČE

 

46. člen

 

Za disciplinski prekršek članov društva se šteje:

 

– namerno kršenje Pravil društva,

– neizpolnjevanje oziroma nespoštovanje sprejetih sklepov organov društva,

– neizpolnjevanje ali zanemarjanje zaupanih zadolžitev,

– vsako drugo ravnanje, ki je nasprotno ciljem in namenu društva ter določilom teh

    Pravil, kadar bi to huje prizadelo interese in ugled društva.

 

47. člen

 

O prekrških odloča na prvi stopnji častno razsodišče društva, ki vodi postopek po Pravilniku o delu častnega razsodišča. O pritožbah proti ukrepom častnega razsodišča kot drugostopenjski organ odloča zbor na prvem naslednjem zasedanju.

 

48. člen

 

Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih za dobo štirih let izvoli zbor. Predsednika častnega razsodišča izvolijo člani na svoji prvi seji. Častno razsodišče sprejema veljavne sklepe, če so na seji navzoči vsi trije člani in za predlagani sklep glasujeta vsaj dva člana. Častno razsodišče je za svoje delo odgovorno zboru.

 

49. člen

 

Častno razsodišče lahko izreče članu društva naslednje ukrepe:

– opomin;

– javni opomin;

– izključitev iz društva.

 

LOŠKI RAZGLEDI

 

50. člen

 

Društvo izdaja domoznanski zbornik Loški razgledi, ki izhaja praviloma vsako leto. Loški razgledi prinašajo znanstvene, poljudne in leposlovne prispevke, ki obravnavajo zgodovinsko, kulturno, zemljepisno, naravoslovno, narodopisno, gospodarsko in drugo družbeno dogajanje v občini Škofja Loka in okolici v preteklosti in sedanjosti.

 

51. člen

 

Loške razglede ureja sedemčlanski uredniški odbor, ki ga sestavljajo urednik in šest članov. Urednika imenuje izvršni odbor. Člane uredniškega odbora imenuje izvršni odbor na predlog urednika. Informacija o imenovanju urednika in uredniškega obora se posreduje članom na prvem naslednjem zboru.

 

52. člen

 

Uredniški odbor je pri pripravi vsebine Loških razgledov dolžan upoštevati usmeritve, ki jih sprejme zbor.

 

Uredniški odbor pripravi predlog vsebine Loških razgledov in ga posreduje v obravnavo izvršnemu odboru.

 

Mandat uredniškega odbora traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

 

 

FINANČNO IN RAČUNOVODSKO POSLOVANJE DRUŠTVA

 

53. člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih virov:

– z zbrano članarino,

– s prodajo svojih publikacij,

– z darili, volili in zapuščinami,

– s prispevki donatorjev in sponzorjev,

– iz javnih sredstev.

 

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, le-tega porabi za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med svoje člane je nična.

 

54. člen

 

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so v njegovi lasti in so obvezno vpisane v inventarno knjigo. Premoženje društva upravlja izvršni odbor. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča zbor, ki odloča tudi o odtujitvi dragocenih predmetov muzejske vrednosti.

 

Premičnine se lahko kupijo ali odtujijo tretji osebi le na osnovi sklepa izvršnega odbora.

 

55. člen

 

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje po predpisih, ki urejajo finančno in materialno poslovanje društev.

 

Način in oblika izkazovanja podatkov o premoženju in poslovanju društva sta določena v pravilniku o finančno-materialnem poslovanju.

 

Podatke se izkazuje v skladu z računovodskim standardom za društva.

 

56. člen

 

Vsa dokumentacija društva se hrani v arhivu društva, ki ga vodi tajnik društva, finančni arhiv pa vodi blagajnik društva. Odgovorne osebe so dolžne dokumentacijo predložiti tajniku in blagajniku najkasneje v roku enega meseca po njenem nastanku.

 

 

 

OBVEŠČANJE

 

57. člen

 

Društvo o svojem delovanju tekoče obvešča člane in širšo javnost preko spletne strani www.mdloka.si, javnih glasil in osebnih obvestil članom. Na spletnih straneh so predstavljeni osnovni podatki o društvu in zapisniki zborov ter sej izvršnega in nadzornega odbora.

 

 

PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

 

58. člen

 

Društvo preneha:

 

        po sklepu zbora,

        po samem zakonu,

        zaradi spojitve z drugimi društvi,

        zaradi pripojitve k drugemu društvu,

        s stečajem,

        na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja.

 

Društvo lahko sprejme sklep o prenehanju. Za tak sklep mora glasovati najmanj dve tretjini na zboru prisotnih članov, ob pogoju da je pri glasovanju prisotna najmanj polovica članov.

 

Po samem zakonu društvo preneha, če dejansko preneha obstajati oziroma če je bilo v obdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz tretje točke prvega odstavka 52. člena Zakona o društvih.

 

Prenehanje v naštetih dveh primerih ugotovi pristojni organ z odločbo. V teh dveh primerih se premoženje društva prenese na lokalno skupnost, na območju katere je imelo društvo svoj sedež v času prenehanja. Javna sredstva se vrne v proračun.

 

Društvo tudi lahko sprejme sklep o pripojitvi k drugemu društvu ali spojitvi z drugimi društvi. V teh dveh primerih pride premoženje društva na društvo, h kateremu bi se društvo pripojilo oziroma na društvo, ki bi nastalo s spojitvijo z drugimi društvi. 

 

59. člen

 

Če društvo preneha delovati, preide njegovo premoženje društvu, zavodu, ustanovi ali drugi nepridobitni pravni osebi s podobnimi cilji, ki ga določi zbor ob sklepanju o prenehanju delovanja.

 

 

KONČNE DOLOČBE

 

60. člen

 

Pravila muzejskega društva Škofja Loka zbor članov sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov.

 

61. člen

 

Ta pravila  so bila sprejeta na zboru članov Muzejskega društva Škofja Loka dne 5. marca 2008, začnejo pa veljati in se uporabljati, ko jih overi Upravna enota Škofja Loka.

 

Z dnem uveljavitve teh Pravil prenehajo veljati Pravila, ki so bila sprejeta na Občnem zboru društva dne 24. oktobra 1997.  

 

 

 

 

Tajnica društva                                                                      Predsednik zbora članov

 

Mojca Ferle                                                                           mag. Miha Ješe

 

S čistopisom Pravil se je Izvršni odbor Muzejskega društva Škofja Loka seznanil na svoji  prvi seji dne 17. 3. 2008.

 

 

Predsednik MD

 

mag. Aleksander Igličar