V četrtek je bila v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani svečana otvoritev razstave

BARA REMEC ilustratorka,

katere pobudnica in avtorica je Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev izven RS v NUK-u in podpredsednica Muzejskega društva Škofja Loka.

Razstava bo na ogled do 2. julija 2011.

Osrednji govornik na otvoritvi je bil akademik, pisatelj in publicist Zorko Simčič, ki se je spominjal svojih dolgoletnih srečevanj z Baro Remec. Srečevala sta se že med drugo svetovno vojno v Ljubljani, največ pa seveda kasneje v Argentini, kjer sta bila ustvarjalna sopotnika. Slikarka Bara Remec je na primer likovno opremila prvo revijo Meddobje, katere urednik je bil Zorko Simčič in je izšla leta 1954 v Buenos Airesu. Revija Meddobje, ki jo še vedno izdaja Slovenska kulturna akcija (SKA), je danes osrednja literarna revija Slovencev izven RS. Akademik Zorko Simčič meni, da je slikarka Bara Remec najpomembnejša slovenska slikarka.

Na otvoritvi sta sodelovala tudi Barina pranečaka Mojca in Ivan Vombergar. Njuna stara mama Vera Remec, ki je bila poročena z dr. Tinetom Debeljakom (soustanoviteljem našega Muzejskega društva), je bila Barina sestra. Bara Remec je likovno opremila večino Debeljakovih knjižnih izdaj. Mojca je v nagovoru predstavila spomine na "teto Baro", Ivan pa je na klavir odigral nekaj skladb.

Nekaj utrinkov z otvoritve razstave je prikazanih tudi v fotografijah avtorja Milana Štuparja.
Akademik Zorko Simčič, v ozadju Mateja Komel Snoj, ravnateljica NUK-a, in Helena Janežič, avtorica razstave.
Mojca Vombergar
Zorko Simčič, Mateja Komel Snoj, Mojca Vombergar, Helena Janežič in Ivan Vombergar
Mojca in Ivan Vombergar, pred Barinim avtoportretom. 

Več fotografij z otvoritve razstave si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Slikarka Bara Remec bi lani praznovala 100 let, letos pa mineva 20 let od njene smrti in hkrati 20 let od njene prve razstave v samostojni Sloveniji. Svojo pot je začrtala zgodaj z za tiste čase zelo nenavadno odločitvijo, da postane slikarka. Uveljavila se je že pred drugo vojno, razstavljala je tako doma kot v tujini. Delovala je tudi kot ilustratorka, predvsem del, ki jih je prevajal ali urejal njen svak Tine Debeljak, naš škofjeloški rojak. Tandem Debeljak – Remec je izdal na desetine knjig, ki spadajo gotovo med najlepše knjižne izdaje v slovenski bibliografiji. Za Škofjeločane je najbolj zanimiv podatek, da je scena (ozadje) za Škofjeloški pasijon, ki so ga po dolgih letih spet uprizorili leta 1936, njeno delo. Maja 1945 je zapustila domovino in preko begunskih taborišč v Avstriji prišla v Rim, januarja 1948 pa v Buenos Aires, kjer je nadaljevala svojo umetniško pot. Več o njenem življenju in delu si lahko ogledate na spletni objavi Radio Ognjišče, do katere lahko dostopate tukaj.

V času razstave bo na ogled dokumentari film o Bari Remec z naslovom Slikarka sinjih oči (scenarij Zorko Simčič, režija Vanda Brvar, RTV SLO 1998 - 2000).

V Argentini  je pravkar izšla monografija taboriščnih skic z naslovom Bara Remec: njena begunska pot v risbah, ki jo boste v času razstave lahko kupili.