V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine smo v sredo, 26. septembra 2012 v Sokolskem domu doživeli nepozaben

pogovorni večer z akademikom Zorkom Simčičem z naslovom

»SAMO, KDOR JE DEDIČ, MORE BITI PIONIR« 

Z akademikom Zorkom Simčičem sta se pogovarjala Tone Rode, direktor Družine, in Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka. Veseli smo, da so Ločani in mnogi udeleženci od drugod napolnili Kristalno dvorano in s tem izrazili spoštovanje akademiku Zorku Simčiču.

 

V prvem delu pogovora je pisatelj Zorko Simčič obširneje predstavil nov roman Poslednji deseti bratjeki je izšel januarja letos. Roman je bil zasnovan konec šestdesetih let v Buenos Airesu v Argentini in na Danskem, dokončan pa zadnja leta, večinoma na Visokem v Poljanski dolini v apartmajih Cvetje v jeseni. Pisatelj je omenil, da je za opise narave in rož navdih dobil ravno v okolici Visokega.

 

Roman Poslednji deseti bratje izhaja iz starodavnega motiva desetništva, ko je moral deseti otrok v družini od doma, da bi zadoščeval za pretekle zablode v družini in preprečeval morebitne prihodnje. Pisatelj je motiv desetništva prenesel na življenjsko pot enaindvajsetih oseb, ki jih je usoda druge svetovne vojne popeljala na različne konce sveta. Vedeli so "zakaj" so šli od doma, skozi njihove zgodbe pa pisatelj postavlja vprašanje "za kaj" so morali iti, v smislu desetniškega zadoščevanja - za njih same?; za njihove družine?; za ves slovenski narod??? - pisatelj ne da končnega odgovora in ga prepušča bralcu, prihodnosti oziroma večnosti. Ob koncu večera je dr. Marija Stanonik roman Poslednji deseti bratje označila za največji slovenski roman, ki se s tematiko navezuje na čas druge svetovne vojne, s samo vsebino pa odslikava še kako aktualne dileme "sedanjega globalnega človeka oziroma človeštva".  

 

Ob koncu prvega dela večera je akademik Zorko Simčič prebral uvodno in zaključno pesem iz snopiča Listi iz popotnih zapiskov desetega brata, ki ga je izdal ob svoji devetdesetletnici novembra 2011. Nedvomno je bil to višek večera, ki je pisatelja in vse navzoče zelo čustveno preplavil.

 

V drugem delu večera je akademik Zorko Simčič obširneje spregovoril o filozofu Milanu Komarju ob priliki tretjega ponatisa njegovih razprav in esejev Pot iz mrtvila, ki jih je te dni izdala Založba Družina. Milan Komar je bil Simčičev sovrstnik (oba sta rojena 1921), bližje pa sta se spoznala in sodelovala v Argentini. Milan Komar je del mladosti preživel v Škofji Loki, kjer je njegov oče služboval kot davčni uslužbenec. Akademik Zorko Simčič meni, da je Milan Komar največji slovenski filozof, ki pa je žal v stroki pa tudi širše spregledan. Poudaril je, da je imel Milan Komar izjemno lepe spomine na Škofjo Loko ter osebno in filozofsko prepričanje, da se človekova osebnost v največji meri oblikuje v času otroštva. Vse to sije tudi iz soneta Škofji Loki, ki ga je Komar zapisal ob praznovanju tisočletnice našega mesta.

 

Zorko Simčič je predlagal, da bi v Škofji Loki pred zgradbo na Poljanski cesti 2 (sedanja Upravna enota), kjer je stanovala družina Komar, postavili mogočen kamen in nanj zapisali Komarjev sonet posvečen Škofji Loki.

 

Zorko Simčič je filozofa Milana Komarja in njegovo delo obširneje predstavil v Loških razgledih 55/2008. 

 

Zanimiv zapis o večeru je pripravil publicist Miha Naglič v Gorenjskem glasu (petek, 5. 10. 2012, stran 11). Dostop tukaj.