V torek, 17. januarja 2012 smo v Kašči na prvem Blaznikovem večeru v letu 2012 gostili

jubilanta 80-letnika ALFONZA ZAJCA, častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka.

Z njim se je pogovarjal Tone Košir, član izvršnega odbora, ki je Alfonza bližje spoznal pred približno desetimi leti, ko je pri njem iskal podatke za svojo knjigo.

Alfonz Zajec živi v rodnih Žireh, bil je vodja društvenega pododbora v Žireh, prvi in dolgoletni predsednik Muzejskega društva Žiri, prizadevni soorganizator muzejske zbirke v Žireh, raziskovalec zgodovinskega, družbenega in gospodarskega življenja na Žirovskem. Za častnega člana našega društva je bil imenovan leta 1993, za častnega člana Muzejskega društva Žiri pa leta 2000.Njegova življenjska pot in delo sta predstavljeni v Intervjuju Alfonz Zajec, pred njegovo 80-letnico, ki je objavljen v zadnji številki Žirovskega občasnika (št. 41. 2011).

Uvodoma se je Alfonz spominjal sodelovanja in stikov s "podnunci" Blaznikom, Debeljakom in Planino, ki so bili leta 1937 glavni ustanovitelji Muzejskega društva Škofja Loka. Alfonz Zajec je verjetno eden redkih, če ne celo edini, ki je sodeloval oz. spoznal vse tri. Blaznika in Planino je spoznal leta 1970, ko je bil v Žireh vzpostavljen pododbor loškega muzejskega društva. Alfonz, ki je vseskozi delal v žirovski Alpini, je že pred tem pričel zbirati stare modele čevljev, ki so še danes glavni del muzejske čevljarske zbirke, ki je na ogled v žirovski stari šoli. Na prvem srečanju je bil Alfonz po spletu okoliščin imenovan za vodjo pododbora, ko pa je zakonodaja leta 1976 določila, da se morajo pododbori organizirati kot društva, je postal prvi predsednik Muzejskega društva Žiri. V tem obdobju je redno hodil na sestanke loškega društva, iz katerih se Blaznika spominja kot doslednega, strogega a izjemno pravičnega predsednika, za Planino pa meni, da je bil bolj mehak. Ker sta Blaznik in Planina na sestanke prihajala z avtobusom iz Ljubljane, Žirovci in Železnikarji pa iz dolin, so bile seje časovno prilagojene voznemu redu avtobusov. Pričenjale se se ob 16.45, končale pa ob 18.40.

Debeljaka je spoznal leta 1965, ko je bil skoraj pol leta na obisku pri svojih sestrah v Buenos Airesu. Alfonz pravi, da je bil prvi obiskovalec argentiniskih Slovencev, ki se je tudi vrnil v Slovenijo. Do tedaj jih je namreč večina, ki so sploh imeli možnost obiskati sorodnike pod južnim križem, ostala z njimi. Z Debeljakom ga je seznanil g. Fajdiga, ki se je poročil z Alfonzovo sestro. Fajdiga in Debeljak pa sta se poznala kot sodelavca časopisa Slovenec, saj je bil pred drugi svetovno vojno Debeljak kulturni urednik, Fajdiga pa dopisnik iz Beograda. Alfonz je povedal zanimivo zgodbo, ko je Fajdiga pokopal ministra Kulovca, ki je bil ubit med nemškim bombardiranjem Beograda 6. aprila 1941. Molitve zanj pa je opravil kasnejši koprski škof Jenko, ki je bil tedaj kaplan v Beogradu.

Alfonz se Debeljaka spominja kot intelektualnega in široko razgledanega človeka z izjemnim spominom. Povedal je, da je po spominu skoraj dobesedno zapisal pesem, ko jo je sestavil pred časom. Debeljaka je seveda zanimalo življenje na Loškem, o katerem pa je bil kar dobro seznanjen, saj je prejemal Loške razglede, čeprav nanje uradno ni smel biti naročen. Izrazil pa mu je tudi veliko bolečino, saj je v Loškem muzeju visel njegov portret umetnika Franca Koširja z napisom Portert  neznanega moža.

V nadaljevanju večera je Alfonz povedal še veliko zanimivih zgodb in doživljajev iz svojega bogatega in pestrega življenja. Z njim je bila tudi žena Pavla, s katero imata tri hčerke, imata pa tudi že dve vnukinji. Udeleženci večera so jubilantu Alfonzu Zajcu zastavili veliko vprašanj, na podlagi katerih je predstavil še druge svoje dejavnosti (gledališki igralec in režiser, dolgoletni pevec v cerkvenem pevskem zboru, plesni učitelj idr.).