V spomin 150-letnice prve Prešernove proslave na Slovenskem bodo na pobudo Alojza Pavla Florjančiča loške kulturne ustanove, med katerimi je tudi Muzejsko društvo Škofja Loka, v sodelovanju z Občino Škofja Loka

 

pripravile spominski kulturni večer,

 

ki bo v ponedeljek, 11. februarja 2013 ob 19. uri v loškem kulturnem hramu Sokolskem domu

 

Slavnostni govornik bo slavist dr. Janez Dular, minister v prvi slovenski vladi. V kulturnem programu bodo nastopili pevci Škofjeloškega okteta pod vodstvom Andreja Žagarja, recitatorja Tanja Jenko in Jure Svoljšák ter povezovalec Marko Črtalič.

 

Častni pokrovitelj večera je akademik dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

 

Celotno vabilo si lahko ogledate tukaj.

 

Ob zbiranju gradiva ob spominjanju 150-letnice otvoritve Narodne čitalnice v Škofji Loki, ki smo jo obeležili 23. novembra 2012, smo naleteli na izjemno zanimiv in pomemben zapis, ki ga je pisatelj Fran Levstik objavil 3. februarja 1863 v časopisu Naprej. Takole  se glasi:

 

Ko smo do zdaj Slovenci uže toliko storili Vodniku na čast, veseli oznanjamo, da bode v Kranji v sredo 11. tm. ob 10. uri črna maša za Preširnom, našim največjim, edinim pravim pesnikom, in zvečer pa ˝béseda˝ v Loki. Prihodnje leto se misli v Kranji tudi praznovati Preširnov rojstni dan; gotovo bi naš pesnik zaslužil, da ga tudi Ljubljana praznuje.

 

Iz zapisanega izhaja, da je bila v Škofji Loki najverjetneje pripravljena prva Prešernova proslava na Slovenskem. Ločani so svojo tretjo narodno-kulturno prireditev v Narodni čitalnici, tako imenovano Bésedo, ki je bila 11. februarja 1863, namreč namenili obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

 

Pred pol drugim stoletjem so kot osrednji slovenski kulturni praznik na Slovenskem veljali Vodnikovi dnevi, posvečeni pesniku Valentinu Vodniku (1758 – 1819). Ti so se praznovali po takratnih narodnih čitalnicah, ki so bile najbolj pomembne celice slovenske samobitnosti. Od februarja 1863 pa to poslanstvo vedno bolj prevzemajo Prešernove proslave. Prešernove pesniške veljave so se ljudje vseskozi zavedali. Cenila sta ga tudi pesnik Jovan Vesel Koseski in »oče naroda« Janez Bleiweis, saj mu je slednji leta 1848, takoj po marčni revoluciji v svojih Novicah objavil célo, necenzurirano Zdravljico. Je pa bil v tistih časih res bolj v čislih Prešernov sodobnik, pesniški gromovnik Jovan Vesel Koseski. Zgodovinar Igor Grdina pravi, da je bil Prešeren nadčasen, Koseski pa samo za tedanji čas.

 

Škofja Loka ima torej na Slovenskem primat še na enem kulturnem področju, ki do sedaj širše ni bil poznan. Poznani so Brižinski spomeniki, kot najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama, ki je v Freisingu škofoval med letoma 957 in 993/994; znan je Škofjeloški rokopis iz leta 1466, v katerem so prvič zapisana slovenska imena mesecev; in ne nazadnje Škofjeloški pasijon, kot najstarejše slovensko dramsko besedilo.

 

V Škofji Loki je bila torej 11. februarja 1863 prva Prešernova proslava na Slovenskem. V spomin največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna od leta 1945 8. februar praznujemo kot kulturni praznik, ki je kot državni praznik dela prost dan. Začetki Prešernovega praznovanja pa segajo v Škofjo Loko, na kar moramo biti seveda Ločani zelo ponosni in hkrati hvaležni našim prednikom za njihovo kulturno osveščenost in daljnovidnost.

 

 

Zapisal: mag. Aleksander Igličar