V četrtek, 28. 1. 2010 je bil v Kašči zanimiv Blaznikov večer z naslovom LOŠKA KASARNA V PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI.

Loška kasarna je bila zgrajena med leti 1930 in 1932 v zaledju nove rapalske meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo. Med drugo svetovno vojno so bili v njej Nemci, po njej pa vojaki JLA (jugoslovanska ljudska armada) do leta 1991, ko je vojašnico zasedla slovenska teritorialna obramba in po odhodu JLA iz Slovenije (oktobra 1991) je loška vojašnica prišla v last Ministrstva za obrambo (MORS).

V prvem delu večera se je Vinko Demšar pogovarjal z g. Srečkom Tušarjem, ki je bil komandant loške kasarne od leta 1960 do leta 1965. Srečko Tušar je bil rojen v Idriji in je pred drugo svetovno vojno delal kot miner v idrijskem rudniku živega srebra. Minerske izkušnje so mu prišle med vojno zelo prav, saj je bil v partizanih vodja diverzantske skupine, ki je med drugim izvedla uspešen napad na vodne črpalke v idrijskem rudniku in na nemško skladišče bencina v Postojnski jami. Pred koncem vojne je odšel na oficirsko šolo v Beograd, po vojni pa je vodil razminiranje ob slovensko-italijanski meji, kasneje pa postal komandant kasarne v Bohinjski Beli. V tem času je bil leta 1957 vodja velike planinske vojaške vaje v Gorskem Kotorju, ki si jo je ogledal tudi znani ruski maršal Žukov, tedanji sovjetski obrambni minister, ki mu je na koncu osebno čestital.

Premestitve v loško kasarno ni bil vesel, saj je bila do tedaj slabo vzdrževana in jo je praktično v celoti obnovil. V njegovem času je bilo v kasarni okrog 70 oficirjev in podoficirjev ter okrog 600 vojakov. Kasneje je bil premeščen v vojaško poveljstvo.

Žal se g. Vlado Radulović, zadnji komandant kasarne, zaradi bolezni večera ni mogel udeležiti. Tušarjevo pripoved je dopolnil g. Inkret (zaposlen je bil v štabni vojaški logistiki), ki je dodal, da je bilo število vojakov v loški vojašnici zelo zmanjšano leta 1982, ko je ves bataljon odšel na Kosovo in od tedaj naprej v vojašnici ni bilo več kot 50 vojakov. Ker je bila loška vojašnica za JLA strateško nezanimiva, bi jo bilo tedaj možno prenesti na Občino, kjer pa ni bilo interesa.

G. Brane Murnik, načelnik Upravne enote Škofja Loka in tedanji sodelavec občinske službe za okolje in prostor, je dejal, da je bila vojašnica po odhodo JLA praktično izropana, vsi objekti pa v zelo slabem stanju. Celotna vojašnica je prešla v last Ministrstva za obrambo. Tedanja ideja je bila, da bi se na območju vojašnice uredil upravni center, vendar do sedaj to ni bilo realizirano. 

G. Jernej Prevc, direktor občinske uprave, je dodal, da je bila glavna zgradba leta 1998 prenešena na Ministrstvo za pravosodje (danes sodišče), Ministrstvo za delo in družino (danes služba za socialno varstvo) in Ministrstvo za kulturo (danes arhiv in prostori za predvideno novo knjižnico). Preostali prostori so še vedno v lasti MORS-a, z njimi pa upravlja loška občina. Trenutno so v teku pogovori za prenos zemljišča za potrebe novega vrtca, za ostale objekte in zemljišče pa zaenkrat še ni odločitve o njihovi uporabi. Zahodni del vojašnice je bil vrnjen denacionalizacijskim upravičencem in v postopku je sprememba občinskega prostorskega načrta, ki predvideva stanovanjsko gradnjo in dom za starejše občane.

V razpravi se je oglasilo kar nekaj udeležencev, ki so predlagali, da naj se na tem prostoru izgradi upravno središče in da naj se tja preseli tudi zdravstevni dom.