V četrtek, 21. 4. 2022 smo v Miheličevi galeriji v Kašči pripravili zanimiv Blaznikov večer z naslovom Sopotnika sodnika Leon Štukelj in dr. Alojz Rant. 

Olimpionik Leon Štukelj (1898 – 1999), dobitnik 6 olimpijskih medalj, je bil širši javnosti praktično neznan do leta 1987, ko mu je takratni predsedik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch v Zagrebu podelil pomembno olimpijsko priznanje Olimpijski red. Višek njegove prepoznavnosti je bil na Olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, ko je kot najstarejši živeči dobitnik olimpijske medalje nastopil na otvoritvi iger.

A o Leonu Štuklju so tedaj vsi govorili kot športniku – telovadcu, nič pa o njegovi strokovni poti. Leon Štukelj je bil namreč pred drugo vojno sodnik, kmalu po koncu druge svetovne vojne pa po krivem obdolžen zoper narodno čast, kar mu je preprečilo, da bi ponovno deloval kot sodnik. Pred vojno je bil tudi zelo dejaven Sokol, kar je motilo povojne komunistične oblastnike, ki so Leona Štuklja potisnile v pozabo.

Z namenom osvetlitve tega dogajanja so avtorji dr. Ivan Čuk, Alenka Puhar in dr. Aleks Leo Vest, leta 2019 izdali monografijo Gospod Leon Štukelj in Tovarišija, katere vsebino so predstavili na Blaznikovem večeru.

V nadaljevanju večera je mag. Aleksander Igličar spregovoril o življenju sodnika in župnika dr. Alojza Ranta (1901 -1987), Matičkovega iz Reteč.  Na škofijski gimnaziji v Šentvidu je bil Lojze sošolec s Pavletom Blaznikom, ustanoviteljem in dolgoletnim predsednikom Muzejskega društva Škofja Loka.

Dr. Rant je služboval na več sodiščih po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Njegov najbolj pomemben položaj je bil tajnik vrhovnega sodišča t. i. Stola sedmorice v Zagrebu, kjer je deloval od leta 1936 do 1939. Z Leonom Štukljem sta se prvič srečala leta 1926 v Novem mestu, ko sta opravljala pripravniški sodniški izpit, naslednjič pa po drugi vojni, ko sta bila po krivem obtožena zoper narodno čast. Potem ko so mu, kljub oprostitvi leta 1946 vzeli volilno pravico, so ga leta 1949 vnovič aretirali in poslali na družbeno koristno delo. Gradil je elektro centralo v Medvodah in Dom milice v Tacnu. Tudi zaradi vseh preganjanj s strani komunističnih oblstnikov se je odločil za študij teologije in 8. julija 1956 v Retečah pel novo mašo. Kot župnik je deloval na župnijah Begunje nad Cerknico, Dolsko in Velesovo.

Njegovo življenjsko zgodbo je v knjigi Od sodnika do župnika predstavil njegov nečak Ivan Igličar (1930 – 2019), ki je leta 2008 knjigo izdal v samozaložbi. Več o življenju in delu dr. Alojza Ranta v priloženi projekciji, ki jo je pripravil njegov pranečak mag. Aleksander Igličar. BV 2022 dr. Alojz Rant

Večer je popestrila veteranska tamburaška skupina Bisernica iz Reteč pod vodstvom Marijana Igličarja. Tamburice imajo v Retečah stoletno tradicijo, saj je z igranjem tamburic pričel ravno Alojz Rant leta 1922.