V torek, 3. aprila 2018 je bilo v Kapucinskem samostanu Škofja Loka srečanje pasijoncev, ki so se zbrali na okrogli mizi z naslovom:
“IZ LJUBEZNI DO NAS”.
Zbrane pasijonce (okrog 40) je najprej nagovoril Josef Lang, predsednik združenja Europassion. Josef prihaja iz nemškega mesta Auersmacher, ki leži ob francoski meji, kjer pasijon pripravijo vsakih pet let. V 30 predstavah si pasijon ogleda okrog 10.000 gledalcev. Josef je od leta 1995 predsednik evropskega združenja pasijonskih mest in krajev, ki združuje okrog 90 evropskih krajev iz 16 držav. Od leta 2008 je članica tudi Občina Škofa Loka s Škofjeloškim pasijonom.
Josef Lang je razmišljal, kako pasijonci skozi uprizarjanje pasijonov izpolnjujejo Jezusovo naročilo ljubezni do Boga, do bližnjih in do sovražnikov. Prepričan je, da evropski pasijonci s prikazovanjem Jezusovega trpljenja med ljudi prinašajo sporočilo miru in ljubezni ter medsebojnega povezovanja, sporočil, ki jih v sodobni Evropi primanjkuje, saj ljudje v svojem individualizmu vsebolj postajamo prijatelji predvsem sebi.
Profesor dr. Metod Benedik, ki je bil v času prve sodobne uprizoritve Škofjelokega pasijona (1999, 2000) gvardijan loških kapucinov in s tem duhovni vodja Škofjeloškega pasijona, se je navezal na zgodovinsko izročilo pasijona. Meni, da le-ta izhaja iz odnosa svetega Frančiška do Jezusovega trpljenja, ki ga je zelo izpostavljal in duhovno utemeljeval. Njegovo izročilo so nadaljevali redovi manjših bratov (kapucini, frančiškani in minoriti), ki so na različne načine udejanjali njegova razmišljanja. Posledično so loški kaucini preko brata Romualda uprizarjanje pasijona prinesli tudi v Škofjo Loko v začetku 18. stoletja.
Pater Marijan Kokalj, DJ, je predstavil začetke prevzemanja vloge režiserja Škofjeloškega pasijona leta 1999, kamor sta ga povabila takratni župan Škofje Loke Igor Draksler in njegov sodelavec Jure Svoljšak. Prepričan je, da je bilo to povabilo sad Božje previdnosti, ki ga je kasneje pripeljala do duhovništva med jezuiti. Podrobneje je predstavil težavne začetke, ki pa so že kmalu med pasijonci oblikovali neverjetne medsebojne odnose zaupanja in srčne pripadnosti pasijonu. Kot prvega med njimi je izpostavil Martina Krajnika, ki mu je na začetku vlil obilo poguma. Omenil je, da je 30 odstotkov energije namenil režijskemu delu, kar 70 odstotkov pa prepričevanju družbeno-političnega okolja in nagovarjanju igralcev. V vlogi režiserja se je čutil zgolj kot povezovalec med Romualdovim besedilom, igralci in poslušalci, ki so v srca odprto sprejemali pasijonsko sporočilo.
Helena Ilc iz Ribnice je predstavila nastajanje Ribniškega pasijona, ki je bil prvič uprizorjen leta 2007. Izšel je iz zelo dejavne mladinske verske skupine, kar mu še danes daje glavni pečat, saj v njem nastopa veliko mladih, v pasijonu pa se med driugim v živo poje in igra pop ter rock glasba. Pasijon uprizarjajo vsako leto in v soboto, 14. aprila 2018 ga bomo lahko videli tudi v Škofji Loki v športni dvorani Trata. Ribniški pasijon ves čas temelji na prostovoljstvu vseh sodelujočih, kar med njimi ustvarja posebno vzdušje, ki ga začutijo tudi gledalci.
Večer je pripravila in odlično povezovala Andreja Ravnihar Megušar, ki je gonilna sila Pasijonskega vetra, ki želi združiti vse slovenske pasijonce. Pasijonski veter združuje pasijonske skupine in vse pasijonce, duhovno vodenje pa so prevzeli loški kapucini, še zlasti br. Jožko in br. Jaro.
Na koncu večera se je vsem sodelujočim zahvalil Alojzij Pavel Florjančič, pobudnik “ohranjanja pasijonske kondicije” in dolgoletni urednik Pasijonskih doneskov, in jim podaril najnovejšo 13. številko.
