Škofjeloški pasijon, največji biser loškega kulturnega in duhovnega življenja, je bil 1. decembra 2016 ob 18.45 po lokalnem času (ob 16.45 po našem času) na zasedanju UNESCA v Adis Abebi (Etiopija) vpisan na UNESCOV reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. 

Zasedanja UNESCA so se udeležili trije odborniki Muzejskega društva Škofja Loka: Jože Štukl, ki je imel glavno vlogo pri pisanju besedila vloge, Jernej Tavčar, ki je zbiral podporne izjave ustanov in društev, ter Aleksander Igličar. Trojico “etiopskih princev” je izjemno uspešno vodila “kraljica” Magdalena Tovornik, vešča mednarodnega diplomatskega podijuma, s čimer je naredila zadnji, a zelo pomemben korak, na poti do vpisa.

Ko smo se vrnili v domače loge, je odbornik Blaž Karlin “ugotovil”, zakaj je bil ŠP vpisan v Etiopiji. V Škofjeloškem grbu je namreč “zamorc”, a ne katerikoli, ampak gre za glavo “etiopskega zamorca”, kar je pojasnjeno v razlagi grba papeža Benedikta XVI.

Šlo je za prvi vpis slovenskega elementa na svetovni seznam. Naslednji teden bo konferenca UNESCA v Južni Koreji, na kateri naj bi bilo na seznam vpisano ptujsko Kurentovanje.