V soboto, 22. aprila 2023, je Škofja Loka v Stari Loki slovesno obeležila začetek svoje dokumentirane zgodovine. Pred 1050 leti je namreč cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu v dveh darovnicah poklonil posesti v porečjih Selške in Poljanske Sore s središčem v današnji Stari Loki, zgodovinski matici Škofje Loke. V prvi darovnici s 30. junija 973 so bili tako prvič v zgodovini omenjeni kraji Loka, Selca, Suha in Žabnica. Vrhunec praznovanja je bilo odkritje in blagoslov kipa škofa Abrahama, začetnika Loškega gospostva, v starološkem Parku škofov.
Branje darilne listine, s katero je nemški cesar Oton II. leta 973 freisinškemu škofu Abrahamu
podelil ozemlje Loškega gospostva. Foto: Peter Pokorn ml.
Škof Abraham je bil v svojem času sredi 10. stoletja ena najpomembnejših cerkveno-političnih osebnosti na jugovzhodu Nemškega cesarstva. Bil je tesen sodelavec in zaupnik vseh treh nemških vladarjev Otonov. Škofovsko posvečenje je prejel leta 957 in bil imenovan za škofa v Freisingu na Bavarskem.
Na sliki od leve: starološki župnik Janez Šket, münchensko-freisinški pomožni škof Wolfgang Bischof, ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, škofjeloški župan Tine Radinja, kipar Metod Frlic, predlagatelj postavitve kipa Klemen Karlin in idejni oče postavitve kipa Alojz Pavel Florjančič. Foto: Peter Pokorn ml.
Družina Jane in Marcela Kokelja v narodnih nošah z münchensko-freisinškim pomožnim škofom Wolfgangom Bischofom. Foto: Peter Pokorn ml.
S cesarskima darovnicama v letu 973 je škof Abraham začel pisati zgodovino Loškega gospostva, ki je bilo vse do Napoleonove dobe največje in najbolj enotno zemljiško gospostvo na Kranjskem. V teku stoletij se je njegovo gospodarsko in upravno središče z Loškim gradom izoblikovalo na trgovsko bolj zanimivem sotočju obeh Sor, medtem ko je prafara Stara Loka z zavetnikom sv. Jurijem ostala versko in duhovno središče skozi vse obdobje obstoja gospostva.
Ne le, da je prvotna Lo(n)ka v čast njenih zemljiških gospodov dobila škofovski pridevnik in postala Škofja Loka, freisinški škofje so s svojo versko, kulturno in gospodarsko dejavnostjo Loško gospostvo in njegove ljudi vpeli v evropski civilizacijski krog, ki mu Ločani še danes ponosno pripadamo. Prav tako ostajajo vezi Škofje Loke s Freisingom žive in dejavne tudi še danes. Na začetku te več kot tisoč let dolge in bogate skupne zgodovine stoji prav škof Abraham.
Cerkev sv. Jurija v Stari Loki. Foto: Peter Pokorn ml.
Slovesno bogoslužje je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Na levi strani je portret škofa Abrahama,
naslikan po izvirni predlogi Franza Josepha Ledererja (1676–1733), ki se nahaja v Freisingu. Foto: Peter Pokorn ml.
Slovesna sveta maša. Foto: Peter Pokorn ml.
Mladi pevci iz Špetra Slovenov v Benečiji. Foto: Peter Pokorn ml.
Praznovanje v Stari Loki se je začelo s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju pomožnega škofa Nadškofije München in Freising Wolfganga Bischofa in duhovnikov Dekanije Škofja Loka vodil pomožni škof Nadškofije Ljubljana Franc Šuštar. Predstavnik predlagateljev za postavitev kipa Klemen Karlin je v uvodnem pozdravu poudaril pomen zavedanja lastnih korenin in zbrane povabil, naj bomo »vredni dediči in nosilci omike, kulture in zavesti, ki nas je ohranila zveste sebi in Cerkvi skozi stoletja in nas edina lahko ohrani tudi v prihodnje«. Bogoslužje so z veličastnim petjem obogatili pevci združenega pevskega zbora loških župnij Stara Loka, Škofja Loka, Sv. Duh in Suha pod vodstvom Gregorja Vojeta in Andreja Benedika, na orglah jih je spremljal Andrej Misson. Za simbolno povezanost Škofje Loke z Oglejem, pod katerega je cerkveno spadalo tudi Loško gospostvo, so poskrbeli mladi pevci Dvojezične šole Pavel Petričič iz Špetra Slovenov v Benečiji.
Združeni loški zbori z zborovodjo Gregorjem Vojetom, organist Andrej Misson. Foto: Peter Pokorn ml.
Združeni loški zbori z zborovodjo Andrejem Benedikom, organist Andrej Misson. Foto: Peter Pokorn ml.
Združeni loški zbori. Foto: Peter Pokorn ml.
Po sveti maši je nato v Parku škofov v Stari Loki potekalo slavnostno odkritje in blagoslov kipa XV. freisinškega škofa Abrahama, kot si ga je zamislil in ga v bronu upodobil akademski kipar Metod Frlic. Obraz škofa Abrahama je od spredaj delno zakril s knjigo, ki jo škof poljublja, iz besedila na njej in na mitri pa lahko razberemo odlomke iz Brižinskih spomenikov, ki so bili najdeni prav v popotnem obredniku škofa Abrahama. Ta tri besedila so najstarejši znani zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku.
Alojzij Pavel Florjančič je Brižinske spomenike zaradi njihovega izjemnega pomena za slovenski narod in slovenski jezik upravičeno poimenoval Magna charta Slovenorum. Umetnostni zgodovinar in akademik Milček Komelj pa je za to priložnost zapisal, da »je kipar z imenitnim spomenikom na pobudo agilnih sorojakov z izpričano zavzetostjo za krajevno zgodovino, ki daleč presega zgolj lokalne razsežnosti in sega v osrčje Evrope, na novo povzdignil škofa Abrahama in ga tako povezal z nekdanjo freisinško Loko in današnjimi ponosno neuničljivimi Slovenci.«
Doprsni kip začetnika Loškega gospostva freisinškega škofa Abrahama. Foto: Peter Pokorn ml.
Po predstavitvi kipa in branju cesarjeve darilne listine iz junija 973, ki jo je v latinskem izvirniku prebral Gregor Gartner, v slovenskem prevodu pa Jan Bertoncelj, sta župan Občine Škofja Loka Tine Radinja in predstavnik predlagateljev postavitve kipa Klemen Karlin odkrila kip škofa Abrahama. Blagoslovil ga je pomožni škof Nadškofije München in Freising Wolfgang Bischof. V kulturnem programu so sodelovali trio trobent Glasbene šole Škofja Loka Pavel Karlin, Peter Habicht in Jernej Prevodnik, bobnar Samo Krmelj ter Škofjeloški oktet pod vodstvom Andreja Žagarja.
Urednica knjižice o škofu Abrahamu Helena Janežič in idejni oče postavitve kipa škofa Abrahama Alojzij Pavel Florjančič. Foto: Peter Pokorn ml.
Predlagatelj postavitve kipa Klemen Karlin in kipar Metod Frlic. Foto: Peter Pokorn ml.
Postavitev kipa škofu Abrahamu v Stari Loki ostaja za Ločane in vse prebivalce nekdanjega Loškega gospostva izjemen kulturni dogodek. Doživeli smo resničen praznik Škofje Loke in ne zgrešimo dosti, če rečemo, da je šlo za enkratno življenjsko priložnost zdajšnje generacije Ločanov. Zaslužni za pripravo in izvedbo prireditve na najvišji ravni so zlasti idejni oče postavitve kipa Alojzij Pavel Florjančič, Klemen Karlin in ostali pobudniki, članice in člani Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka s predsednikom Mihaelom Habichtom ter starološki župnik Janez Šket in Župnija Stara Loka, s projektom participativnega proračuna pa je postavitev kipa škofa Abrahama finančno omogočila Občina Škofja Loka.
Münchensko-freisinški pomožni škof Wolfgang Bischof blagoslavlja kip freisinškega škofa Abrahama. Foto: Peter Pokorn ml.
Ob tej priložnosti sta pobudnika dogodka, župnija in društvo, pripravila priložnostno knjižico o škofu Abrahamu, Loškem gospostvu in Brižinskih spomenikih, ki jo je uredila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič. V elektronski obliki je dostopna na spodnji povezavi.
Knjižica Skof Abraham in Stara Loka, Memorabilia Locopolitana 38 (Drustvo Lonka, 2023)
Vabljeni tudi k ogledu video prispevka, ki so ga o odkritju kipa škofa Abrahama pripravili na televiziji Nova24TV (poročila s 24. aprila 2023, od 14:10 do 20:20) na povezavi.