Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Muzejskem društvu Škofja Loka pripravili drugo, dopolnjeno in popravljeno izdajo
faksimila partizanske primorske Prešernove Zdravljice.
Drugo izdajo smo posvetili 70. letnici konca druge svetovne vojne in je izšla v 250 oštevilčenih izvodih.
Zdravljico lahko za ceno 7 EUR kupite na blagajni Loškega muzeja ali v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škofji Loki. Lahko pa ko naročite tudi v spletni trgovini.
Druga izdaja je avtentična, saj so med platnice vloženi štirje posamezni listi z Zdravljico in prvi dve strani časopisa Triglavski odmevi, ki je izhajalo v začetku leta 1944. Partizanska Primorska Prešernova Zdravljica je bila namreč februarja 1944 vložena v 3. številki časopisa Triglavski odmevi, glasilu XXXI. divizije IX. korpusa NOV.
Z objavo Prešernove Zdravljice so partizani obeležili 100-letnico njenega prvega izida. Njeni stihi so bili v času, ko je slovenski narod bil boj za svobodo, še posebej aktualni: njen vseslovenski program, poziv k enotnosti in skupnosti, »lastnostim, s katerimi si lahko priborimo svobodo, oblast in čast, ki smo jo kot narod vredni«, kot so zapisali v spremni besedi k takrat natisnjeni Zdravljici.
Njeno likovno podobo je pripravil slikar Dore Klemenčič – Maj, tiskala pa jo je partizanska Tehnika Drago, ki je bila februarja 1944 nastanjena v Spodnjih Novakih nad Cerknim (zaradi tega je Zdravljica poimenovana »primorska«). Vodja Tehnike Drago je bil v času njenega izida Dušan Fortič. Ta pomemben medvojni kulturni dogodek, namenjen spodbujanju narodne zavesti, je nekako ostal v senci bolj imenitne »gorenjske« izdaje Zdravljice iz partizanske tiskarne Trilof, ki je izšla tri četrt leta za »primorsko«.
Faksimilu Primorske Prešernove Zdravljice so dodani spomini obeh še živečih pričevalcev Dušana Fortiča in Toneta Mlakarja, urednik Alojzij Pavel Florjančič pa je opisal širše okoliščine njenega izida. Pri pripravi faksimila je sodelovala akademska slikarka Maja Šubic, ki je za naslovnico, na njen živahen način, barvno nadgradila likovno predlogo slikarja Doreta Klemenčiča – Maja.