V sredo, 19. oktobra 2016 smo v Miheličevi galeriji v Kašči pripravili Blaznikov pogovorni večer z dr. Aleksandro Kornhauser Frazer, znanstvenico na področju kemije, častno občanko Občine Škofja Loka in dobitnico številnih  mednarodnih nagrad za njeno raziskovalno in strokovno delo.

Z njo se je pogovarjala njena sestrična Marija Lebar, urednica Loških razgledov.

Dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je 26. septembra 2016 praznovala 90-letnico življenja, zato ji je na začetku večera župan mag. Miha Ješe voščil ob njenem visokem življenjskem jubileju. To je bil županov prvi javni nastop po nezgodi konec septembra, zaradi česar je bil deležen spontanega aplavza navzočih.

Gospa Aleksandra, po domače “Kaliarijeva Adi iz Karluca”, se je rodila v Virmašah, v nedavno podrti hiši, ki je bila na desni strani ob glavnem vhodu v podjetje Jelovica. Njen oče Franc Caleari je bil lesni trgovec, poslovne prostore pa je je imel na Trati, kjer je po drugi svetovni vojni poslovalo podjetje Jelovica.

V veliki gospodarski krizi, ki se pričela leta 1929, je oče izgubil vse premoženje in družina je praktično obubožala. Preselili so se v hišo v loško predmestje Karlovec 12 (danes Kopališka 37), po domače pri Sulčku , kjer je bila doma njena mama Neta, rojena Ambrožič.

V pogovoru je gospa  Aleksandra povedala, da je bila že od mladih let njena značajska poteza vztrajnost, delavnost, želja za samostojnost in uspeh, nikoli ni želela v ničemer zaostajati za vrstniki. V tej maniri je dolga leta kot mlado dekle ob nedeljah hodila v loško mlekarno po sirotko, ki so jo kmetje imeli za hrano za prašiče. V množici kmetov s čokatimi telesi se je velikokrat počutila utesnjeno, a je hkrati začutila njihovo dobrohotnost, ko si ji pomagali natočiti sirotko.

Med drugo svetovno vojno je sodelovala s partizani. Za študij kemije jo je navdušil profesor Kajfež na srednji šoli v Ljubljani. Ker ji domači materialno niso mogli pomagati pri njenem študiju, se zaposlila kot učiteljica in študirala ob delu. Njen dopoldan je bil namenjen poučevanju, popoldan študiju, zvečer pa je učila še na oficirski šoli. V pogovoru je izpostavila nekaj pomembnih naključij, ki so jo vodili na študij kemije, zaposlitev na fakulteti, doktorat in strokovna izpopolnjevanja v tujini, kjer je delovala s svetovno uveljavljenimi kemiki v Švici, Angliji in v ZDA.

Poročila se je z zdravnikom pediatrom dr. Pavletom Kornhauserjem, s katerim sta imela hčerko Lilijano, ki je šla po očetovih stopinjah. Ker sta oba z možem večino svojega časa usmerila v strokovno delo, sta se medsebojno oddaljila in razšla. Njeni sodelavci so jo spraševali, če mož Pavel ni nič jezen, ker prihaja domov šele okrog desete ure zvečer.  Odvrnila je, da tega ne ve, ker prihaja domov še kasneje.

Nato se je poročila z g. Malcomom Frazerjem iz Anglije, ki je bil tudi izjemen raziskovalec in strokovnjak na področju kemije, kar je po njenih besedah zelo olajšalo tudi njun osebni odnos. Leta 2011 se je po dolgih letih bivanja v v Angliji vrnila v Slovenijo in sedaj živi v kraju Polica nad Grosupljim.

Več o njenem življenju lahko preberete tudi v pogovoru, ki je bil 14. 12. 2014 objavljen v časopisu Nedelo:  http://www.delo.si/nedelo/zame-je-vsak-dan-srecen-ce-ga-srecnega-naredim.html

Ob vsem znanstvenem in strokovnem slovesu, ni nikoli pozabila svoje rodne Loke, še zlasti lepot in čarobnosti Poljanske Sore, Hudičeve brvi na poti v Puštal in “pen” pod njo . O tem priča tudi dejstvo, da je svojo hišo v Angliji poimenovala Sora.

Ločani so pokazali, da jo cenijo in spoštujejo, saj so napolnili Miheličevo galerijo in mnogi od njih so jo ob koncu večera tudi osebno pozdravili in ji voščili ob njenem visokem življenjskem jubileju.