Zgodovinski pregled delovanja

“V počitnicah leta 1930 je prof. Dolenec prišel iz Sopotnice v Loko obiskat tov. Blaznika, Tineta Debeljaka in Planino. Izrazil je željo, da bi se kdaj sestali in pritegnili še druge tovariše. Imenovani trije so zato pismeno povabili vse profesorje iz loškega okraja in se je še te počitnice vršil prvi sestanek, ki so se ga udeležili sledeči tovariši: dr. Pavle Blaznik, Franc Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec, Franc Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Šolar in  Maks Miklavčič.”

Ustanovni člani

Te besede so vzete iz zdaj že porumenelega zvezka z naslovom Kronika sestankov loških profesorjev. Ideja o vsakoletnem srečanju profesorskega ceha, kot so si šaljivo rekli, je bila sprejeta z navdušenjem in tradicija se je nadaljevala vse do druge svetovne vojne.

Ustanovni člani muzejskega društva

To je bil začetek, posejano je bilo seme, ki je vzklilo in obrodilo dolgih sedemdeset let delovanja Muzejskega društva Škofja Loka in soustvarjanja loškega kulturnega in družbenega življenja.

Zapisnik ustanovnega občnega zbora

Že leta 1936, po uspešni obrtno-industrijski razstavi, je nastala pobuda, da Loka potrebuje muzejsko zbirko, kjer bi javnosti na ogled postavili bogato cehovsko dediščino loških obrtnikov in drugo kulturno dediščino.Tudi s tem namenom je bil 23. julija 1937 sklican ustanovni občni zbor Muzejskega društva, katerega glavno poslanstvo je bilo pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega freisinškega gospostva.

Naslednji dve leti sta minili v veliki angažiranosti odbornikov, ki so lastnoročno zbirali predmete zgodovinske vrednosti po Loki in okolici. Razdelili so si hiše, po katerih so spraševali za starine in umetnine ter v počitnicah po cele dneve stikali po starih podstrešjih in odnašali ali na ročnem vozičku odvažali vse, kar so našli zanimivega, marsikaj pa so prinesli tudi posamezniki sami.

Muzejsko društvo je zaradi silne zagnanosti svojih članov in ob podpori občine 27. avgusta 1939odprlo vrata prve muzejske zbirke, ki je bila  v stari stavbi Rotovža na Mestnem trgu. Razstavljenih je bilo 915 predmetov, ki še danes predstavljajo jedro zbirk v Loškem muzeju, ki ga je društvo vodilo tudi še precej let po drugi svetovni vojni.

  

Naslovnica prve številke Loških razgledov

To pa še zdaleč ni bila edina dejavnost znotraj društva. Že dalj časa je med člani zorela ideja o pisani domoznanski besedi, zbrani na enem mestu. Leta 1954 je tako izšla prva številka Loških razgledov, ki zaradi svojega dolgoletnega izhajanja in kvalitetnih člankov predstavlja pravo loško enciklopedijo. Loškim razgledom so se konec osemdesetih let pidružile samostojne knjižne izdaje, ki izhajajo v zbirkah Doneski inVodniki.

Ob tisočletnici prve omembe loškega ozemlja je društvo v Škofji Loki organiziralo zborovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo. Tematika obravnav je bila v celoti posvečena loškemu ozemlju.

O pomembnih dosežkih in poslanstvu društva pričajo tudi nagrade in priznanja, ki jih je društvo prejelo:

Leta 1965: Veliko priznanje občine Škofja Loka.
Leta 1972: Gorenjsko Prešernovo nagrado
Leta 1973: Malo jubilejno priznanje ob 1000-letnici Škofje Loke
Leta 1979: Valvasorjevo nagrado za posebne dosežke v muzejstvu, ki jo podeljuje Zveza muzejskih društev Slovenije
Leta 1983: Priznanje Domicilnega odbora 7. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna v
zahvalo za ohranjanje in razvijanje tradicij te brigade s prispevki v Loških razgledih
Leta 1985: Veliko plaketo občine Škofja Loka, ob 30-letnici izhajanja Loških razgledov
Leta 1987: Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki ga je ob 50-letnici društvu podelilo predsedstvo SFRJ

Aleja znamenitih Ločanov

Društvo se je ves čas aktivno vključevalo v kulturno in družbeno življenje na Loškem. Leta 1999 je na predlog člana Alojzija Pavla Florjančiča Občina Škofja Loka pričela s postavljanjem Aleje znamenitih Ločanov v Šolski ulici.

Ob koncu osemdesetih let je društvo obudilo organiziranje tematskih večerov in pogovorov, ki so bili po ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku poimenovani Blaznikovi večeri. Na teh večerih so predstavljeni utrinki iz loške zgodovine in ostalih področij, predstavljene zanimive osebnosti ter posebni raziskovalni dosežki Ločanov. Blaznikovi večeri so nadaljevanje Loških večerov, ki so bili organizirani v začetnem delovanju društva.

BLAZNIKOV VEČER DR. MARKO ZAJC

Med člani društva so bili in so ponovno zelo priljubljeni društveni izleti, ki so jih popeljali v mnoge slovenske kraje, pa tudi izven slovenskih meja. Poleg ogleda znamenitosti posameznih krajev, so se na izletu utrjevale prijateljske vezi, ki so prispevale k še boljšemu delovanju društva.

   
Ob 60-letnici delovanja si je društvo nadelo novo podobo in za svoj znak izbralo stilizirani portal starega Rotovža, kjer je bil prvi loški muzej.

  Logotip Muzejskega društva Škofja Loka

Leta 2003, ko je minilo 200 let od sekularizacije freisinške in briksenške posesti na Slovenskem, je bil v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Škofji Loki organiziran mednarodni znanstveni simpozij, katerega rezultat je Blaznikov zbornik, ki zajema celotno 800-letno obdobje freisinške in briksenske prisotnosti na slovenskih tleh.

Predsedniki društva:

dr. Pavle Blaznik                  od 1937 do 1974
Zdravko Krvina:                   od 1974 do 1979
dr. Branko Berčič:               od 1979 do 1993
dr. France Leben:                od 1993 do 1997
dr. France Štukl:                  od 1997 do 1999
Alojzij Pavel Florjančič:      od 1999 do 2006
Peter Hawlina:                      od 2006 do 2007
mag. Aleksander Igličar:     od 2008 naprej